Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (28.873-28.897)



  1.      rúšje  -a s (ū) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: krivenčasto rušje; macesen in rušje 2. drevje, grmovje rušja: težko je hodil skozi rušje; skriti se v rušju
  2.      rušljív  -a -o prid. ( í) ki se rad (po)ruši, zruši: iz blata zidane hiše so zelo rušljive / zavarovati rušljiva pobočja / rušljive skale krušljive, drobljive / ekspr. rušljivo ravnotežje
  3.      rúšnat  -a -o prid. () pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe ◊ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica
  4.      rúta 2 -e ž () 1. tur. načrt, popis potovanja: ruta vključuje ogled glavnega mesta / določiti ruto za naslednji dan smer potovanja 2. navt. pas morja, po katerem poteka ladijski promet: ruta med pristanišči
  5.      rútica 2 -e ž (ú) bot., v zvezah: pozidna rutica praprot s pernato deljenimi listi, ki raste po zidnih in skalnih razpokah, Asplenium ruta muraria; vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens
  6.      rutinêr  -ja m () kdor je v kaki stvari zelo izurjen, izkušen: postal je rutiner v prevajanju; šahist rutiner / ekspr. umetnik se je spremenil v rutinerja
  7.      rutiníran  -a -o prid. () izurjen, izkušen: rutiniran alpinist, govornik, voznik; rutiniran pevski zbor / rutinirana kretnja rutinírano prisl.: rutinirano pisati
  8.      ruváč  -a m (á) 1. delavec, ki ruje: plačati ruvačem 2. agr. priprava za ruvanje, puljenje okopavin, dreves: ruvač za peso / traktorski ruvač drevja
  9.      ruváti  rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū) 1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca 2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje 3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga ● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana ruváti se, tudi rúvati se z močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati: pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za puško, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali
  10.      s  [ès in sǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, s tudi ès êsa tudi s-ja ( ; ǝ̏) devetnajsta črka slovenske abecede: napiši s; veliki S // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: s je sičnik ◊ agr. S kljuka kljuka, ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici; lingv. s kot kratica samostalnik srednjega spola
  11.      sabéjnik  -a m (ẹ̑) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki
  12.      sábljarica  -e ž () zool. roparski delfin, dolg do 9 m, Orcinus orca
  13.      sabljávka  -e ž () ženska, ki goji sabljanje: tekmovanje sabljavk
  14.      sabljezób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima sablji podobne zobe: sabljezobi tigri
  15.      sábor  -a m (á) 1. na Hrvatskem skupščina: sklepi sabora / hrvatski sabor 2. zlasti v ruskem okolju večja, pomembnejša cerkev: Petropavlovski sabor 3. v pravoslavni cerkvi cerkveni zbor: sklicati cerkveni sabor
  16.      sabotážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje
  17.      sád  -ú m, prvi pomen stil. sád -a () 1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki 2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledicaekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke partizanom zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna
  18.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
  19.      sádež  -a m () užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadjeagr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo
  20.      sadílnik  -a m () agr. priprava za sajenje rastlin: saditi s sadilnikom / traktorski sadilnik; sadilnik za krompir
  21.      sadjárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in pridelovanjem sadja: pospeševati sadjarstvo; sadjarstvo in vinogradništvo / plantažno sadjarstvo
  22.      sádje  -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo
  23.      sadjeróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje sadnega drevja: sadjerodni kraji
  24.      sadomasohízem  in sadomazohízem -zma m () psiht. doživljanje (spolnega) užitka ob mučenju, poniževanju osebe, ki ob tem tudi sama uživa
  25.      sadovnják  -a m (á) zemljišče, na katerem je posajeno sadno drevje: imeti velik sadovnjak; kupil je hišo s sadovnjakom / plantažni, vrtni sadovnjak // drevje, ki raste na takem zemljišču: posekati sadovnjak

   28.748 28.773 28.798 28.823 28.848 28.873 28.898 28.923 28.948 28.973  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA