Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (28.148-28.172)


  1.      rêbrast  in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda ∙ ekspr. rebrast svet neraven, valovit ♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri 2. ekspr. zelo suh: rebrast človek rêbrasto in rébrasto prisl.: rebrasto obokana cerkev ♪
  2.      rêbrce  -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē) nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade ◊ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa ♪
  3.      rêbrčast  in rébrčast -a -o prid. (é; ẹ́) ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: krilo iz rebrčastega blaga ♪
  4.      rebrenjáča  -e ž (á) bot. praprot z ležečimi jalovimi listi in pokončnimi listi, na katerih so trosovniki, Blechnum spicant ♪
  5.      rebríčast  -a -o prid. (í) ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: rebričasta površina ♦ arhit. rebričasti strop strop z gostimi nosilnimi rebri ♪
  6.      rêbrn  in rébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na rebro: rebrni par / rebrne kosti, mišice ♦ anat. rebrni hrustanec; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; rebrna mrena mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj ♪
  7.      rébrnik  in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt ◊ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči ♪
  8.      rêbro  -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo // mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra ● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; muz. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje ♪
  9.      rebúla  -e ž (ú) trta s srednje velikimi rumenimi grozdi, ki se goji v Goriških Brdih, Istri: saditi rebulo; vinogradi rebule // vino iz grozdja te trte: piti rebulo; steklenica rebule / briška rebula ♪
  10.      rébus  -a m (ẹ̑) 1. uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek: reševati rebus; križanke in rebusi 2. ekspr. kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: ta komedija je bila za občinstvo rebus; filozofski, umetniški rebus / on je zame velik rebus ♪
  11.      recénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. (sorazmerno) nov: z arheološkega stališča recentni grobovi; recentna poškodba / znanje o morskih globinah je razmeroma recentno 2. biol. sedanji, zdaj živeč: recentno rastlinstvo, živalstvo ♪
  12.      recenzènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor recenzira, ocenjevalec: recenzent je predlagal nekatere popravke; določiti recenzenta; recenzent učbenika / gledališki, založniški recenzent ♪
  13.      recenzíja  tudi recénzija -e ž (ȋ; ẹ́) prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena: pisati recenzije; recenzija razprave, učbenika / filmska, gledališka recenzija / dati, poslati, prejeti v recenzijo // ta prikaz v pismeni obliki, navadno objavljen: v recenziji je opozoril na nekatere pomanjkljivosti ◊ lingv. makedonska, ruska recenzija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi; makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika ♪
  14.      recepcionêr  -ja m (ȇ) publ. receptor: hotelski recepcioner ♪
  15.      recépt  -a in recèpt -êpta m (ẹ̑; ȅ ē) 1. zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti, zmečkati recept; izpolniti recept obrazec zanj / pog. plačati recept določen prispevek za zdravilo, zdravstveni pripomoček, ki se dobi na recept / zdravniški recept 2. navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi, pijače: izboljšati, sestaviti recept; recept za golaž, napitek, potico; kuhati po receptu / kuharski recept // navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku za pripravo česa sploh: povedati recept za čajno mešanico / kemijski recepti 3. ekspr. navodilo, pravilo za dosego česa: ni recepta za enostavno rešitev tega problema; povedati komu recept za dolgo življenje; gospodarski recepti / pesniti po receptih tradicionalnega pesništva pravilih, vzorcih ♪
  16.      receptár  -ja m (á) farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja ♪
  17.      recéptor  -ja m (ẹ́) 1. kdor se poklicno ukvarja s sprejemanjem gostov, strank: receptor ga je poslal v drugo nadstropje; zaposliti se kot receptor; hotelski receptor 2. biol. organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje, sprejemnik: dražljaj je vzburil receptor; kožni, okušalni receptorji; receptor za toploto ♪
  18.      receptúra  -e ž (ȗ) 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa ∙ žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika // lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu ♪
  19.      recesíven  -vna -o prid. (ȋ) biol. ki se v paru z različnim ne izraža, prikrit: recesivni geni; dominanten in recesiven / ta lastnost je recesivna ♦ med. recesivna bolezen bolezen, ki se pojavi, kadar osebek podeduje od obeh staršev isti recesivni gen recesívno prisl.: recesivno deden ♪
  20.      recidíva  -e ž (ȋ) 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: šovinistični izbruhi pričajo o recidivi preteklosti; recidiva sovraštva / še zmeraj obstajajo recidive birokratizma 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: recidiva malarije je pogosta; znaki recidive ♪
  21.      recidíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. jur. ki je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: recidivni delinkvent 2. med. ki se ponovi, ponavlja pri istem bolniku, ponavljajoč se: recidivne razjedenine ♪
  22.      recidívnost  -i ž (ȋ) 1. jur. dejstvo, pojav, da že obsojeni stori novo kaznivo dejanje, povratništvo: vzroki recidivnosti 2. med. dejstvo, pojav, da se bolezen ponovi, ponavlja pri istem bolniku: verjetnost recidivnosti je pri tej bolezni velika ♪
  23.      recipiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. poslušalec, gledalec, ki mu je namenjeno sporočilo; sprejemalec, sprejemnik: vpliv radijskih reklam na recipiente ♪
  24.      recipírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti, prevzeti: večina evropskih držav je recipirala rimsko pravo / slovenska literatura je po svoje recipirala romantiko recipíran -a -o: recipirana pravna norma ♪
  25.      recipróčen  -čna -o prid. (ọ̑) povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom; vzajemen, obojestranski: recipročna korist, usluga / recipročen dogovor, sporazum // medsebojno povezan, odvisen: recipročen vpliv; sposobnost in veselje do učenja sta recipročna ◊ jur. recipročno načelo načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom; mat. recipročna vrednost ulomka obratna vrednost ulomka; recipročni števili števili, katerih produkt je enak ena recipróčno prisl.: recipročno pospeševati turizem ♪

   28.023 28.048 28.073 28.098 28.123 28.148 28.173 28.198 28.223 28.248  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA