Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (27.926-27.950)


  1.      razplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile 3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije 4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati se ● ekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati razplétati se ekspr. potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati ● ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo ♪
  2.      razpóčnik  -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
  3.      razpóka  -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
  4.      razpokljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ki (rad) razpoka: razpokljiv les ♦ metal. razpokljivo jeklo ♪
  5.      razpolágati  -am nedov. (ȃ) 1. imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj: razpolagati s premoženjem; razpolagati z družbenimi sredstvi; s stanovanjem lahko razpolagate; prosto, samostojno razpolagati s čim / razpolagati s časom / kot vljudnostna fraza razpolagajte z menoj 2. publ. imeti, premoči: razpolaga z nekaj gotovine / podatki, s katerimi razpolagamo / razpolagati z veliko močjo ♪
  6.      razpolovíšče  -a s (í) geom. točka, ki deli daljico na dva enaka dela ♪
  7.      razpolovíti  -ím dov., razpolóvil (ȋ í) razdeliti na dva enaka dela: razpoloviti jabolko, kredo, zaklano žival; sadeži se razpolovijo / razpoloviti kako časovno obdobje ∙ vihar je razpolovil ladjo razbil (na dva dela); zastar. ljudje so se razpolovili na dve stranki razdelili razpolovljèn -êna -o: razpolovljeni sadeži ∙ knjiž. razpolovljena osebnost razdvojena, razklana ♪
  8.      razpolóvnica  -e ž (ọ̑) geom. črta, ki kaj razpolavlja: narisati razpolovnico / razpolovnica kota premica, ki deli kot na dva enaka kota; simetrala kota ♪
  9.      razpoložíti  -ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi razpoložíti se star. udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom 1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje // v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti razpoložen za delo, igro 2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen ● ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen ♪
  10.      razpoložljív  -a -o prid. (ȋ í) s katerim se razpolaga: dobro izkoristiti razpoložljivi prostor / prebral je vse razpoložljive knjige; zbrati večino razpoložljivega gradiva / podatki o razpoložljivih sredstvih ♦ jur. razpoložljivi del zapuščine del zapuščine, ki ni pridržan nujnim dedičem ♪
  11.      razpòn  -ôna m (ȍ ó) 1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona 2. navadno s prilastkom razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika ● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko ◊ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma ♪
  12.      razpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. redko razporek: razpor pri krilu / razpor v zavesi / skozi razpor v oblakih je posijalo sonce 2. knjiž. neskladje, nasprotje: razpor med njima se poglablja; med očetom in sinom je prišlo do popolnega razpora / razpor med čustvenim in razumskim dojemanjem sveta ● star. razpori med sosedi spori, prepiri ♪
  13.      razpóra  -e ž (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: razpreti lesene stebričke z razporami / bočne razpore v rudniku ♦ grad. zgornji vodoravni tram povezja 2. knjiž. razporek: tunika z razporo na bokih ♪
  14.      razporéden  -dna -o prid. (ẹ̑) žel., navadno v zvezi razporedna postaja postaja, na kateri se razporejajo vlaki za vožnjo v različne smeri ♪
  15.      razporedíti  -ím dov., razporédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika ◊ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo ♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami ♪
  16.      razporéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razporejati: razporejanje predmetov po policah / razporejanje vojaških enot / tematsko razporejanje snovi / razporejanje učencev po uspehu / razporejanje delavcev na delo / razporejanje dohodka in čistega dohodka ♪
  17.      razporéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporejati predmete v prostoru / razporejati potnike na ladji; vojaki so se začeli razporejati na desnem bregu reke 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razporejati tekmovanja 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporejati učence po uspehu / razporejati tekmovalce v skupine 4. določati delavcem dela in naloge glede na njihovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporejati pripravnike ◊ ekon. razporejati sredstva po posameznih postavkah ♪
  18.      razpórek  -rka m (ọ̑) podolžna odprtina na oblačilu za lažje oblačenje, gibanje: narediti razporke na rokavih; zapenjati razporek z gumbi; razporek za zadrgo; hlače brez razporka; krilo z razporkom ob strani // podolžna odprtina kje sploh: na zavesi se je naredil razporek; zamašiti razporke v steni razpoke, špranje / ekspr. skozi razporek med oblaki je posijalo sonce ♦ fot. razmik zavesic pri (zavesnem) zaklopu ♪
  19.      razpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki ♪
  20.      razporočíti se  -ím se dov., razporóčil se (ȋ í) star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila ♪
  21.      razposajèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi ♪
  22.      razpostáva  -e ž (ȃ) razpostavitev: razpostava predmetov po sobi / razpostava vojaških čet ♪
  23.      razpostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razpostaviti: razpostavitev pohištva / razpostavitev vojaških enot ♪
  24.      razpostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razpostávljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno ♪
  25.      razpotegníti  in razpotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli 2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile ● ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel razpotégnjen -a -o 1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta 2. ekspr. dolg, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas ♪

   27.801 27.826 27.851 27.876 27.901 27.926 27.951 27.976 28.001 28.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA