Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (27.573-27.597)


  1.      rahítis  -a m (ȋ) bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D: rahitis se pojavlja zlasti pri dojenčkih; preboleti, zdraviti rahitis ♪
  2.      rahljálnik  -a m (ȃ) 1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik 2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom ♪
  3.      rahljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi ♪
  4.      rahločúten  -tna -o prid., rahločútnejši (ū) ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos: rahločuten človek; celo do sovražnikov je rahločuten; z njo je zelo rahločuten / ima rahločutno srce / rahločutno ravnanje rahločútno prisl.: rahločutno komu kaj povedati ♪
  5.      ráhtati  -am nedov. (ȃ) nar. dolenjsko oglašati se s kratkimi, enakomernimi, zateglimi glasovi: kokoši so rahtale in stopicale po dvorišču ● ekspr., redko avtomobil je rahtal po slabi cesti ropotal ♪
  6.      ráj  in ràj rája m (ȃ; ȁ á) 1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti: ona bo gotovo prišla v raj / janičarji so se srdito borili, da bi po junaški smrti prišli v raj // v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: iti, priti v raj; zaslužiti (si) raj; pekel, vice, raj / nebeški raj / pri omenjanju pokojnega Bog mu daj sveti raj // po bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in Eva: izgnati iz raja; ptice, živali v raju; tu je lepo kot v raju; živi kakor v raju / zemeljski raj 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je raj / sanjal je o raju ljubezni / tu je raj za otroke ● ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; knjiž. želi si v planinski raj v planine, kjer se počuti srečnega ♪
  7.      ràj  in ráj rája m (ȁ á; ȃ) star. ples: godci so zaigrali za raj; raj pod lipo / ljudski raji / iti na raj ◊ etn. raj vsak ljudski ples v Ziljski dolini na Koroškem; prvi raj ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta ♪
  8.      rája  -e ž (á) 1. zgod., v turškem okolju nemuslimanski podložniki: izkoriščati, zatirati rajo; raja se je upirala agam 2. ekspr. revnejši ljudje, ki nimajo možnosti, pravice odločanja: raja se vodstvu ni upala upreti; brezpravna, lačna, nevedna raja; gospoda in raja / tlačanska, uradniška raja ♪
  9.      rájden  -dna -o prid. (ȃ) avt., navadno v zvezi rajdni krog najmanjši krog, ki ga lahko naredi avtomobil pri zavijanju: ta avtomobil ima prevelik rajdni krog ♪
  10.      rájfájznovka  -e ž (ȃ-á) v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu: kmetje in obrtniki so ustanavljali rajfajznovke ♪
  11.      rájhovec  -vca m (ȃ) nav. slabš. nemški državljan, živeč v mejah Nemčije pred letom 1938: rajhovci in besarabski Nemci ♪
  12.      rájna  -e ž (ȃ) knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ: privezati jadro k rajni, na rajno ♪
  13.      rájni  -a -o prid. (ȃ) raba peša ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena ♪
  14.      rájnica  -e ž (ȃ) raba peša ženska, ki je umrla; pokojnica: pogovarjali so se o rajnici / zelo je pogrešal rajnico mater ♪
  15.      rájniš  -a m (ȃ) goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši ♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar ♪
  16.      rájtelj  -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje ♪
  17.      ràk 1 ráka m (ȁ á) morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake ● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili ◊ astr. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus ♪
  18.      ràk 2 ráka m (ȁ á) 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu // redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak ◊ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice ♪
  19.      rákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak2: zdraviti rakaste bolnike; rakasto tkivo / rakaste veje drevesa / ekspr. rast mesta ni organska, ampak rakasta ● publ. to je rakasta rana vzgoje velika, nevarna slabost, napaka ♪
  20.      rákav  -a -o prid. (á) bolan za rakom: rakav človek; rakavo tkivo / rakavo drevo ● publ. alkoholizem je rakava rana našega časa velika, nevarna slabost, napaka ◊ med. rakava celica ♪
  21.      rakavína  in rákavina -e ž (í; á) knjiž., redko rakavo tkivo ♪
  22.      rákec  -kca m (ȃ) manjšalnica od rak, žival: loviti drobne rakce / morski rakci / jesti rakce; rakci v omaki ♪
  23.      rakéta  -e ž (ẹ̑) izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo // tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali signaliziranje: raketa se razleti, švigne / rdeča, zelena raketa; signalna raketa; pištola za rakete // tak izstrelek, napolnjen z eksplozivom, za streljanje na oddaljenejše cilje: raketa je zadela tank; z raketami oborožena enota / balistična raketa; publ. globalna raketa ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine; jedrske, medcelinske, strateške rakete ● žarg., šport. igrati v raketi v prostoru, označenem s črtami, pod košem na košarkarskem igrišču ◊ teh. enostopenjska raketa z eno pogonsko napravo; dvostopenjska raketa ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim; nosilna raketa ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; voj. protiletalska, protitankovska raketa; raketa zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku ♪
  24.      rakéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raketo: raketni deli; raketno gorivo; raketno izstrelišče / raketni klub klub, ki se ukvarja z izdelovanjem in izstreljevanjem raket; raketni motorji; raketna industrija / raketna pištola / raketne konice z jedrskim nabojem; raketna oborožitev; raketno oporišče ♦ voj. raketni čoln čoln za izstreljevanje raket ♪
  25.      rakotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. ki povzroča raka: rakotvorna snov ♪

   27.448 27.473 27.498 27.523 27.548 27.573 27.598 27.623 27.648 27.673  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA