Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (27.348-27.372) 
- psihológičen -čna -o prid. (ọ́) star. psihološki: psihologični procesi ♪
- psihologíja -e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase ♪
- psihológinja -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za psihologijo: psihologinja in pedagoginja ♪
- psihologizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira ♪
- psihométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test ♪
- psihomotóren -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki ♪
- psihopatíja -e ž (ȋ) psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije ♪
- psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja ♪
- psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela ♪
- psíhosomátičen -čna -o prid. (ȋ-á) psihosomatski: psihosomatični pojavi / psihosomatične bolezni / psihosomatična medicina ♪
- psíhotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na psihotehniko: psihotehnični pripomočki / psihotehnični test ♪
- psíhotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) psih. uporaba psiholoških testov, tehnik v praktične namene ♪
- psíhoterapévtičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) med. psihoterapevtski: psihoterapevtična metoda ♪
- psíhoterapíja -e ž (ȋ-ȋ) med. zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihološkimi sredstvi: rehabilitacija s pomočjo psihoterapije ♪
- psíhotést -a m (ȋ-ẹ̑) psih. psihološki test: opravljati psihoteste / uporabljati psihoteste ♪
- psihótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na psihotike ali psihozo: psihotični in nevrotični znaki bolezni / psihotični bolnik / pred izpitom občutiti psihotičen strah ♪
- psihótik -a m (ọ́) psiht. kdor ima psihozo: nevrotiki in psihotiki ♪
- psihóza -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza ♪
- psíkati -am nedov. (ȋ ȋ) oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale ♪
- psíkniti -em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila ♪
- psilofít -a m (ȋ) nav. mn., pal. izumrle rastline, ki so se prve pojavile na kopnem, Psilophyta ♪
- psitakóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
- psoglàv in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice ♪
- psoglávec -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
- psoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija ♪
27.223 27.248 27.273 27.298 27.323 27.348 27.373 27.398 27.423 27.448 
