Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (27.326-27.350)



  1.      prvotísk  -a m () 1. prva izdaja tiskanega dela: zbirati prvotiske slovenskih realistov 2. biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500; inkunabula: knjižnica ima okoli petsto prvotiskov
  2.      pŕvouvrščèn  -êna -o prid. (- -é) ki se uvrsti na prvo mesto: prvouvrščeni tekmovalec
  3.      pŕvovŕsten  -tna -o prid. (-) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje // ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak ● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika
  4.      psálm  -a m () vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem
  5.      psárna  -e ž () 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni
  6.      psévdogótika  -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike
  7.      psévdohistóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) ki v resnici ni zgodovinski: psevdohistorični dogodki / psevdohistorični predmeti
  8.      psévdoklasicízem  -zma m (ẹ̑-) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi
  9.      psévdoklásičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) ki posnema klasično grško in rimsko umetnost: psevdoklasična umetnost ♦ lit. psevdoklasična poetika
  10.      psévdonároden  -dna -o prid. (ẹ̑-á) ekspr. ki v resnici ni naroden: psevdonarodne značilnosti / psevdonarodne pesmi
  11.      psevdoním  -a m () ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom
  12.      psevdonímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki psevdonímno prisl.: psevdonimno objaviti knjigo
  13.      psévdopódij  -a m (ẹ̑-ọ́) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica
  14.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol
  15.      psíček  -čka m () manjšalnica od pes: na vrvici voditi kodrastega psička / psiček jazbečar / psica s psički / porcelanast psiček
  16.      psíha 2 -e ž () nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko
  17.      psíhodiagnóstika  -e ž (-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi
  18.      psíhofízika  -e ž (-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
  19.      psíhofiziologíja  -e ž (-) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela
  20.      psihogén  -a -o prid. (ẹ̑) psih. ki je duševnega izvora: organska in psihogena obolenja
  21.      psíholingvístika  -e ž (-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike
  22.      psihológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog ♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog
  23.      psihológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. psihološki: psihologični procesi
  24.      psihologíja  -e ž () 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
  25.      psihológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za psihologijo: psihologinja in pedagoginja

   27.201 27.226 27.251 27.276 27.301 27.326 27.351 27.376 27.401 27.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA