Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (27.273-27.297)


  1.      pršávica  tudi pŕšavica -e ž (ȃ; ŕ) padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršavica ji je močila obraz; megla se je zgostila v pršavico // drobne, razpršene kaplje sploh: nad slapom se je iskrila pršavica; pršavica valov ♪
  2.      pŕšec  -šca m (ȓ) padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršec se je spremenil v ploho / veter z rahlim pršcem // drobne, razpršene kaplje sploh: nad vodometom je lebdel pršec; pren., knjiž. stala sta pod pršcem reklamne svetlobe ♪
  3.      pŕšen  -šna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel ● knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zraku ◊ alp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku ♪
  4.      pršéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči pršèč -éča -e: pršeč dež ♪
  5.      pršíca  -e ž (í) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove, Acarina: uničevati pršice; pršice na rastlinah, živalih / kokošja pršica; sadna pršica ◊ agr. pršica zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; hruševa pršica ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik ♪
  6.      pršíčav  -a -o tudi pršičàv -áva -o prid. (í; ȁ á) agr., vet. ki ima pršice: pršičava trta ♪
  7.      pršíčavost  tudi pršičávost -i ž (í; á) agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte ♪
  8.      pršílnik  -a m (ȋ) priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice: škropiti sadno drevje s pršilnikom / pršilnik za parfum ♪
  9.      pršílo  -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno ♪
  10.      pršíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje ♪
  11.      pršív  -a -o prid. (ȋ í) ki se ob vetru, premiku razprši po zraku: smučar je zapeljal v pršiv sneg ♪
  12.      pršút  -a m (ȗ) svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom ♦ gastr. kraški pršut ♪
  13.      pršútar  -ja m (ȗ) agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji ♪
  14.      pŕt  -a m (ȓ r̄) tekstilni izdelek za prekrivanje mize: pogrniti mizo z belim, čistim prtom; damasten, polivinilast prt; prt in prtički / namizni prt; pren., pesn. zima razgrinja svoj beli prt // navadno s prilastkom temu podoben izdelek za različne namene: prt za valjanje testa / mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij ● star. srajca iz prta platna; nar. prekmursko prt za posteljo rjuha; star. brisala si je roke v prt v predpasnik ◊ rel. oltarni prt ♪
  15.      prtíček  -čka m (ȋ) manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički // manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko ♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih ♪
  16.      pŕtiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti ● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil ♪
  17.      prtljága  -e ž (ȃ) kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe ♪
  18.      prúčka  -e ž (ú) majhna nizka klop: sesti, stopiti na pručko; držati noge na pručki ♪
  19.      prúka  -e ž (ú) 1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem 2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko ♪
  20.      prúsa  -e ž (ū) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi ♪
  21.      prúsec  -sca m (ȗ) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: sedel je na mogočnem pruscu ♪
  22.      prúsnica  -e ž (ȗ) bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica ♪
  23.      prváčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. biti prvi, vodilni: prvačiti med vrstniki; v družbi so prvačile ženske / prvačiti pri delu na polju ♪
  24.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov ♪
  25.      prvakováti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu ♪

   27.148 27.173 27.198 27.223 27.248 27.273 27.298 27.323 27.348 27.373  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA