Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (27.201-27.225)


  1.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
  2.      prótitláčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
  3.      prótitók  -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga ♪
  4.      prótitorpéden  -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti torpedom: protitorpedno orožje / protitorpedna ladja ♪
  5.      prótituberkulózen  -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti tuberkulozi: protituberkulozni boj / protituberkulozni dispanzer ♪
  6.      prótiustáven  -vna -o prid. (ọ̑-á) jur. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti ♪
  7.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
  8.      protíven  -vna -o prid. (ȋ) star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu ♦ lingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim ♪
  9.      protivésje  -a s (ẹ̑) knjiž. protiutež: umetnost je potrebna človeku kot protivesje razumski enostranosti ♪
  10.      prótivétrn  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon ♪
  11.      prótivláden  -dna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti vladi: protivladne demonstracije / protivladna stranka ♪
  12.      protívnik  -a m (ȋ) star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik ♪
  13.      prótivohúnstvo  -a s (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji ♪
  14.      prótivôjen  -jna -o prid. (ọ̑-ó) ki je proti vojni: protivojne demonstracije / protivojni film ♪
  15.      prótizakonít  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je v nasprotju z zakonom: odločba je protizakonita prótizakoníto prisl.: ravnati protizakonito ♪
  16.      prótiznánstven  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti znanosti: protiznanstvena smer / protiznanstvene metode neznanstvene metode ♪
  17.      prótizráčen  -čna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe ♪
  18.      proto...  prvi del zloženk nanašajoč se na a) prvi, prvoten: protodorski, protofit, protoilirski b) prvi, glaven: protojerej, protomedik ♪
  19.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
  20.      protomédik  -a m (ẹ̄) nekdaj zdravnik, ki uradno vodi, nadzoruje zdravstvo: imenovati protomedika / pokrajinski protomedik ♪
  21.      protonotár  -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika ♪
  22.      protoplazmátičen  -čna -o prid. (á) protoplazemski: protoplazmatična zrnca ♪
  23.      prototíp  -a m (ȋ) navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ta združenja naj bi bila prototip socialističnih kmetijskih organizacij vzorec 2. knjiž. predloga, model: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja ♪
  24.      protrahíran  -a -o prid. (ȋ) med. ki traja dalj časa kakor normalno, podaljšan: protrahiran potek bolezni; protrahirano zdravljenje ♪
  25.      proučeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri ♪

   27.076 27.101 27.126 27.151 27.176 27.201 27.226 27.251 27.276 27.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA