Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (27.198-27.222)


  1.      prótisúnek  -nka m (ọ̑-ȗ) sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek: z roko prestreči protisunek / vojaški protisunek ♪
  2.      prótisvetlôba  -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja ♪
  3.      prótitánkovec  -vca m (ọ̑-ȃ) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke ♪
  4.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
  5.      prótitláčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
  6.      prótitók  -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga ♪
  7.      prótitorpéden  -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti torpedom: protitorpedno orožje / protitorpedna ladja ♪
  8.      prótituberkulózen  -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti tuberkulozi: protituberkulozni boj / protituberkulozni dispanzer ♪
  9.      prótiustáven  -vna -o prid. (ọ̑-á) jur. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti ♪
  10.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
  11.      protíven  -vna -o prid. (ȋ) star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu ♦ lingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim ♪
  12.      protivésje  -a s (ẹ̑) knjiž. protiutež: umetnost je potrebna človeku kot protivesje razumski enostranosti ♪
  13.      prótivétrn  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon ♪
  14.      prótivláden  -dna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti vladi: protivladne demonstracije / protivladna stranka ♪
  15.      protívnik  -a m (ȋ) star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik ♪
  16.      prótivohúnstvo  -a s (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji ♪
  17.      prótivôjen  -jna -o prid. (ọ̑-ó) ki je proti vojni: protivojne demonstracije / protivojni film ♪
  18.      prótizakonít  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je v nasprotju z zakonom: odločba je protizakonita prótizakoníto prisl.: ravnati protizakonito ♪
  19.      prótiznánstven  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti znanosti: protiznanstvena smer / protiznanstvene metode neznanstvene metode ♪
  20.      prótizráčen  -čna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe ♪
  21.      proto...  prvi del zloženk nanašajoč se na a) prvi, prvoten: protodorski, protofit, protoilirski b) prvi, glaven: protojerej, protomedik ♪
  22.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
  23.      protomédik  -a m (ẹ̄) nekdaj zdravnik, ki uradno vodi, nadzoruje zdravstvo: imenovati protomedika / pokrajinski protomedik ♪
  24.      protonotár  -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika ♪
  25.      protoplazmátičen  -čna -o prid. (á) protoplazemski: protoplazmatična zrnca ♪

   27.073 27.098 27.123 27.148 27.173 27.198 27.223 27.248 27.273 27.298  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA