Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (26.823-26.847)


  1.      pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali ♪
  2.      pristójen 2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje pristójno prisl.: govoriti, vesti se pristojno ♪
  3.      pristójnost 1 -i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, zvezne pristojnosti; zakonodajne pristojnosti ♦ jur. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ ♪
  4.      pristòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. dostop: a) vsi pristopi so vzdrževani; urediti pristop na vrh gore; pristop do morja ♦ alp. pot, plezalna smer v hribih b) olajšal jim je pristop do planinske koče; preprečiti pristop v tovarno c) vsak ima pristop v njegov kabinet / učenci imajo pristop do vseh knjig 2. glagolnik od pristopiti: priglasiti pristop k društvu; pristop države h gospodarski skupnosti / podpisati pristop / pristop k delu; omogočiti pristop k raziskovanju / originalen pristop k literaturi originalno obravnavanje literature; individualen pristop k učencu individualno ravnanje z njim; stvaren pristop k obravnavanju zgodovine stvaren način obravnavanja 3. publ., s prilastkom način, postopek: nov pristop v odkrivanju vzročnosti med pojavi; računalniški pristopi ♪
  5.      pristópati  -am nedov. (ọ̄) 1. stopati h komu: še zadnji pristopa po stopnicah; pristopal je s težkimi koraki / drug za drugim so pristopali k mikrofonu in brali pesmi 2. postajati član česa: k novi organizaciji je pristopalo vedno več ljudi 3. publ., v zvezi s k lotevati se česa, začenjati kaj: pristopati k delu / pristopati k reševanju problemov začenjati jih reševati / povedal mu je, kako naj pristopa k tem ljudem kako naj ravna z njimi pristopajóč -a -e: hitro pristopajoča ženska ♪
  6.      pristopícati  -am dov. (ȋ) ekspr. priti s kratkimi, hitrimi koraki: deklica je pristopicala v sobo ♪
  7.      pristopíti  in pristópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti h komu: pristopila je in mu skušala pomagati; pristopil je, da bi ga vprašal; hitro, tiho pristopiti; pristopiti od strani, od zadaj / pristopil je k mizi, oknu stopil; ves nesrečen je pristopil k njemu ♦ alp. pristopiti na vrh priti, priplezati nanj po kaki poti ali plezalni smeri 2. postati član česa: pristopiti k napredni stranki; pristopiti k zadrugi / pristopil je k partizanom šel je 3. publ., v zvezi s k lotiti se česa, začeti kaj: resno je pristopil k delu; pristopiti h gradnji / pristopil je k vprašanju začel ga je reševati ● nar. če ne boste zmogli sami, bomo pa še mi pristopili prišli pomagat ♪
  8.      pristópnik  -a m (ọ̑) alp. kdor pride, pripleza na kak vrh ali prepleza kako plezalno smer: na Triglav so prihajali novi pristopniki / prvi pristopnik alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer ♪
  9.      pristopnína  -e ž (ȋ) znesek, ki ga je treba plačati za pristop h kaki organizaciji: določiti pristopnino ♪
  10.      pristópnost  tudi pristôpnost -i ž (ọ́; ó) dostopnost: lahka pristopnost nekaterih planinskih postojank / vsebinska pristopnost pesmi ♪
  11.      prístovati  -ujem tudi pristováti -újem nedov. (í; á ȗ) zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: ta obleka ji lepo pristuje / vloga klovna mu bo pristovala / tako vedenje ne pristuje mlademu dekletu se ne spodobi ● zastar. njemu ne pristuje sodba o tem on ni upravičen soditi o teh stvareh ♪
  12.      pristrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. pristranski, neobjektiven: pristrastna ocena ♪
  13.      pristrelíti  -ím dov., pristréli in pristrêli; pristrélil (ȋ í) lov. uravnati merilne naprave na puški tako, da zadeva v cilj: pristreliti puško na ustrezno daljavo ♪
  14.      pristréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku ♪
  15.      pristréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri strehi: pristrešni zid ● redko pristrešno okno podstrešno ♪
  16.      pristríči  -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo pristrížen -a -o: pristriženi brki ♪
  17.      prisvojljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje ♪
  18.      priščeníti  -ščénem dov. (ȋ ẹ́) redko priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko ● redko priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju priščénjen -a -o: priščenjeni prsti ♦ med. priščenjena kila ukleščena kila ♪
  19.      priščípniti  -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnil ∙ ekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval 2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo; priščipniti si prste ♪
  20.      priščnják  -a m (á) nav. mn., zool. hrošči, ki imajo v krvi strup, povzročujoč mehurjasto vnetje kože, Meloidae: priščnjaki in pahljačniki ♪
  21.      prišepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati ♪
  22.      prišívek  -vka m (ȋ) kar je prišito k čemu: cekar je imel na notranji strani prišivek / prišivki na plašču našitki ♪
  23.      príšlek  -a [lǝk in lek] m (ȋ) 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki 2. prišlec: pozdraviti prišleka ♪
  24.      príšlica  -e ž (ȋ) redko prišlekinja 2: prišlico je lepo sprejela ♪
  25.      prišpekulírati  -am dov. (ȋ) s špekuliranjem priti do česa: prišpekulirali so si milijonsko premoženje prišpekulíran -a -o: prišpekulirani zaslužki ♪

   26.698 26.723 26.748 26.773 26.798 26.823 26.848 26.873 26.898 26.923  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA