Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (25.623-25.647)
- predíca -e ž (í) ženska, ki prede: v hiši so se zbrale predice; izkušena, marljiva predica / v tovarni potrebujejo več predic delavk pri predilnem stroju ♪
- predidóč tudi predidòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) zastar. prejšnji: o tem je pisal v predidočih člankih ♪
- prèdígra -e ž (ȅ-ȋ) 1. lit. posebni, uvodni prizor dramskega dela: za boljše razumevanje je delu napisal še predigro; pren. ogrožanje malih držav je predigra velikih spopadov 2. muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: Bachove koralne predigre za orgle; Wagnerjeve predigre h glasbenim dramam 3. publ. uvod, priprava: opisati stališča oseb v volilni predigri ♪
- predíh -a m (ȋ) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma ♪
- predikánt -a m (ā á) v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant ♪
- predikát -a m (ȃ) 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovom ∙ publ. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti ♪
- predikatív -a m (ȋ) lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek; povedkovnik ♪
- predílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predenje: predilni postopek / predilni stroj ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino ♪
- predílstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s predenjem: knjiga o predilstvu; predilstvo in tkalstvo ♪
- predimenzioníranost -i ž (ȋ) publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja ♪
- predírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati ◊ geol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika ♪
- predíren -rna -o prid. (ȋ) 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster ♪
- prediskutírati -am dov. (ȋ) izmenjati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru: prediskutirati predlog zakona; to stvar moramo podrobno prediskutirati ♪
- predíven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline ♪
- predívovec -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec ♪
- prèdjéd -í ž, daj., mest. ed. prèdjédi (ȅ-ẹ̑) prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo: pojesti predjed / za predjed so naročili narezek ♪
- prèdkál -í [al in au̯] ž (ȅ-ȃ) bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa: enodomna predkal ♪
- prèdkámbrij -a m (ȅ-á) geol. najstarejši vek v geološki zgodovini zemlje, pravek ♪
- prèdklásika -e ž (ȅ-á) doba različnih literarnih, umetniških tokov pred klasicizmom: dela iz predklasike ♪
- prèdkrílce -a s (ȅ-ȋ) aer. gibljiva plošča na sprednjem robu krila, ki pri pristajanju omogoča zmanjšanje hitrosti letala ♪
- prèdkúpen -pna -o prid. (ȅ-ū) jur., v zvezi predkupna pravica prednostna pravica pri nakupu določenih stvari, ki jih lastnik prodaja: predkupna pravica nosilca stanovanjske pravice; predkupna pravica sodediča ♪
- predlagáteljica -e ž (ȃ) ženska, ki kaj predlaga: predlagateljica izleta / predlagateljica računa / med predlagateljicami resolucije je tudi Jugoslavija ♪
- predláni prisl. (á) knjiž. predlanskim: predlani je obnovil vinograd ♪
- prèdléča -e ž (ȅ-ẹ́) fot. leča, ki se namesti na objektiv za snemanje bližnjih predmetov: predleče in filtri ♪
- prêdlog -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
25.498 25.523 25.548 25.573 25.598 25.623 25.648 25.673 25.698 25.723