Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (24.423-24.447)
- poljúbnost -i ž (ú) značilnost poljubnega: poljubnost kombinacije, razdalje / knjiž. takih poljubnosti je v knjigi še več ne dovolj utemeljenih trditev ♪
- poljúden -dna -o prid. (ú ū) 1. podan tako, da ga lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje: poljudno predavanje / knjiga na poljuden način opisuje razvoj življenja / ta razlaga je preveč poljudna preprosta / poljudna izdaja; poljudna raba besede raba besede pri velikem številu ljudi, ki ni v skladu s strokovnim poimenovanjem 2. zastar., navadno v povedni rabi splošno znan, poznan: take knjige bodo težko postale poljudne / kljub ostrim ukrepom je ostal med ljudmi poljuden priljubljen, popularen ♪
- pólka -e ž (ọ̑) hiter ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati polko ♦ etn. potrkana polka pri kateri plesalec udarja z nogami ob tla; šuštarska polka pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; kor. dvokoračna polka pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat // glasba za ta ples: poslušati polke in valčke ♪
- pólkartón -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) papir. papirniški izdelek, navadno iz ene plasti, ki se uporablja za izdelavo dopisnic, kartotečnih listkov: izdelovati polkarton ♪
- pólkávč -a [u̯k] m (ọ̑-ȃ) oblazinjeno ožje ležišče s tremi stranicami, ki se uporablja tudi za sedenje: kupiti polkavč / raztegljivi polkavč ♪
- pólkléten -tna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je v kleti, katere okna so nad zemljo: polkletno stanovanje / polkletno okno ♪
- pólkmetíja -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) jur., nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje: davek od polkmetije; cela kmetija in polkmetija ♪
- pólknica in pôlknica -e ž (ọ̄; ō) nav. mn., pog. naoknica, oknica: pripreti, zapreti polknice; okna z zelenimi polknicami / polknice kioska ♪
- pólkoloníja -e [u̯k] ž (ọ̑-ȋ) država, dežela, ki je po določenih lastnostih, značilnostih podobna koloniji: to deželo, državo so hoteli spremeniti v polkolonijo / polkolonija tujih monopolov ♪
- pólkonfékcija -e [u̯k] ž (ọ̑-ẹ́) konfekcija, ki se dokončno izdela po želji, merah kupca: izdelovati, kupiti polkonfekcijo ♪
- pólkònj -kônja [u̯k] m, mest. ed. pólkônju in pólkónju, rod. mn. pólkónj tudi pólkônjev, mest. mn. tudi pólkónjih (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) človeku podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol konj: psoglavci in polkonji ♪
- polkóvnik -a m (ọ̑) najvišji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: enoti poveljuje polkovnik / napredovati v polkovnika / čin polkovnika ♪
- pólkôžuh -úha [u̯k] m (ọ̑-ó ọ̑-ú) kratek kožuh, ki sega najdlje do kolen: obleči polkožuh; s krznom podložen polkožuh ♪
- pólkrêpek -pka -o [u̯k] prid. (ọ̑-é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko ♪
- pólkróg -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom: ploščina polkroga / izbrisati polkrog polkrožnico 2. kar je po obliki temu podobno: polkrogi v cestnem tlaku / z roko opisati polkrog / občudovali so polkrog gorskih vrhov / v polkrogu izkopati zemljo; stati v polkrogu ♦ voj. polkrog v levo kot povelje obrat za 180° v levo ♪
- pólkrógeln -lna -o [u̯k-gǝl] prid. (ọ̑-ọ̑) ki ima obliko polkrogle: polkrogelni del kupole ♪
- pólkróžen -žna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok; polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike ♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glave pólkróžno prisl.: polkrožno postaviti predmete ♪
- pólkŕven -vna -o [u̯k] prid. (ọ̑-r̄) 1. vet., v zvezi polkrvni konj konj, katerega eden od staršev je polnokrven, ali potomec takih staršev: rediti polkrvne konje / jugoslovanski polkrvni konj 2. zastar. rasno mešan: njegov oče je polkrvni Indijanec ● knjiž., ekspr. tega polkrvnega pisatelja res ne cenim slabega, neizrazitega ♪
- pólkúpola -e [u̯k] ž (ọ̑-ȗ) streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: pozlačene kupole in polkupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: polkupola apside ♪
- pólkvalificíran -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȋ) ki je na delovnem mestu, za katero je potrebno krajše organizirano, pretežno praktično usposabljanje: polkvalificirani delavec, zidar; sam.: tečaj za polkvalificirane ♪
- póllanén -a -o [u̯l] prid. (ọ̑-ẹ̑) tekst. ki je iz bombažne in lanene preje: pollanena tkanina; rjuhe iz pollanenega platna ♪
- póllegálen -lna -o [u̯l] prid. (ọ̑-ȃ) ki je navidezno, formalno v skladu z zakoni, predpisi: pollegalno delovanje // ki z zakonom ni priznan ali ni dovoljen, vendar se dopušča: pollegalna organizacija / pollegalna publikacija ♪
- pollétje -a [u̯l] s (ẹ̑) doba, ki traja pol leta: plačati naročnino za prvo polletje // šol. polovica šolskega leta: redovalna konferenca ob koncu prvega polletja; ob polletju so dobili spričevala po prvem polletju ♪
- pólmásten -tna -o [u̯m] prid. (ọ̑-á) ki ima, vsebuje (razmeroma) malo maščobe, masti: natreti kožo s polmastno kremo ♦ agr. polmastni sir sir, ki ima (v suhi snovi) od 25 do 35 odstotkov maščobe; prašič polmastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa in masti; polmastno mleko mleko, ki mu je odvzet del maščobe ♪
- polmér tudi pólmér -a [u̯m tudi lm] m (ẹ̑; ọ̑-ẹ̑) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem: izračunati polmer kroga, krogle / krivinski polmer upogiba polmer krivinskega kroga 2. razdalja od središča do točke na obodu, robu pri okroglih predmetih: polmer cevi, kolesa, žoge 3. teh., v zvezi akcijski polmer prostorski obseg delovanja: akcijski polmer razstreliva / akcijski polmer letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta; akcijski polmer podmornice ♪
24.298 24.323 24.348 24.373 24.398 24.423 24.448 24.473 24.498 24.523