Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (23.923-23.947)
- podkápnica -e ž (ȃ) nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar) ♪
- pôdkev -kve ž (ó) polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve // ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob ◊ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu ♪
- podkláda -e ž (ȃ) 1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado ♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu 2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju ♪
- podkládek -dka m (ȃ) 1. list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt: uporabljati pri pisanju podkladek 2. redko podložek, podstavek: dati pod zaboj podkladke ♪
- pòdkomisíja -e ž (ȍ-ȋ) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje ♪
- pòdkontinènt -ênta in -énta m (ȍ-ȅ ȍ-é, ȍ-ẹ́) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski podkontinent ♪
- podkopávanje -a s (ȃ) glagolnik od podkopavati: podkopavanje gnojila / podkopavanje trdnjavskih zidov ♪
- podkováč -a m (á) podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači ♪
- podkováti -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada ♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici ♪
- podkóven -vna -o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač ♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo ♪
- podkóvnik -a m (ọ̑) vet. podkovski žebelj: pritrditi podkev s podkovniki ♪
- podkovnják -a m (á) nav. mn., zool. netopirji z velikimi uhlji in podkvi podobnim izrastkom na nosu, Rhinolophidae: mali, veliki podkovnjak ♪
- podkóvstvo -a s (ọ̄) dejavnost podkovskih kovačev: ukvarja se s podkovstvom ♪
- podkóžen -žna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe ♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev ♪
- podkóžje -a s (ọ̑) anat. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: infekcija podkožja ♪
- podkrepílo -a s (í) knjiž. beseda, besedna zveza, ki podkrepi; podkrepitev: besede je končal s takim podkrepilom, da jim je kar sapo zaprlo ♪
- podkrepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podkrepiti: preproste resnice ne potrebujejo podkrepitve; podkrepitev zahtev po zvišanju cen s podatki o lanskih izgubah / podkrepitev povedanega z udarcem po mizi / v podkrepitev trditve navesti primere // beseda, besedna zveza, ki podkrepi: uporabljati pri ukazih kletvice in druge podkrepitve ♪
- podkrépljati -am nedov. (ẹ́) podkrepljevati: trditev podkrepljajo najdeni spomeniki ♪
- podkupíti in podkúpiti -im dov. (ȋ ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen ♪
- podkupljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da podkupiti: podkupljiv čuvaj ♪
- pôdkvast -a -o prid. (ó) po obliki podoben podkvi: podkvasti gradbeni elementi; tempelj spominja na grško podkvasto gledališče / podkvasta oblika ♦ arhit. podkvasti lok; fiz. podkvasti magnet pôdkvasto prisl.: podkvasto postavljene mize ♪
- pôdkvica -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪
- podlága -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev;
dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
- podlánka in pódlanka -e ž (ȃ; ọ́) zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša ♪
- podlégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost ♪
23.798 23.823 23.848 23.873 23.898 23.923 23.948 23.973 23.998 24.023