Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (23.598-23.622)
- plátina -e ž (ȃ) 1. dragocena težka žlahtna kovina sivkasto bele barve: prstan iz platine ♦ kem. črna platina 2. žarg., avt. kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila; kontakt prekinjevalca: zamenjati platine ♪
- plátinast -a -o prid. (ȃ) ki je iz platine: platinast prstan; platinasta žica // po barvi podoben platini: platinasta lunina svetloba / platinasta barva / imeti platinaste lase zelo svetle plátinasto prisl.: platinasto bel plamen ♪
- platnén -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz platna: platnena brisača, krpa, srajca; poleti nosi platnene hlače; rad poseda pod platneno streho pred kavarno; platneno perilo ∙ ekspr. počitnice so preživeli pod platneno streho ob počitnicah so stanovali, živeli v šotoru ♦ tekst. platnena vezava vezava, pri kateri se vežeta po ena podolžna in ena prečna nit ♪
- platníca -e ž (í) nav. mn. 1. vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom: izdelovati platnice; spodnja, zgornja platnica; naslov na platnici; knjiga s črnimi, okrašenimi platnicami // tako med seboj povezana lista sploh: narediti platnice iz lepenke; povezati platnice s trakom 2. vsaka od obeh stranskih, odstranljivih ploščic na ročaju noža: nož ima kovinske, rožene platnice ● redko platnica vrat krilo ◊ tisk. knjiga z mehkimi iz tanjše, s trdimi platnicami iz debelejše lepenke; zool. platnica manjša modro zelena sladkovodna riba, Leuciscus virgo ♪
- plátno -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od
resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪
- platóničen -čna -o prid. (ọ́) 1. tak kot pri Platonu; platonski: platonična teorija ∙ platonična ljubezen ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih 2. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje; formalen: platonični protesti; to je samo platonična obljuba platónično prisl.: poslanci so le platonično zadovoljili svoje volivce; ljubil jo je samo platonično ♪
- platonízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki temelji na Platonovi filozofiji o idejah kot samostojnih bitnostih: platonizem in neoplatonizem ♪
- pláv -í ž (ȃ) 1. zastar. splav: po reki se ziblje velika plav 2. knjiž., v zvezi divja plav, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga: divja plav hrumi; vojaki so privihrali kot divja plav ♪
- plàv 1 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á) ki je svetle barve z rumenkastim odtenkom: ugajal ji je fant s plavimi lasmi / ekspr. bila je plavo dekle plavolaso / v čredi so imeli plavega bika ♪
- plávac -vca m (ȃ) trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac // kakovostno črno vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca ♪
- plaváč -a m (á) plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec ♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač ♪
- plaválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor plava: rad opazuje plavalce v bazenu / je slab plavalec // športnik, ki goji plavanje: nastop mladih plavalcev; bil je eden naših najboljših plavalcev 2. navadno s prilastkom žival, ki plava: sesalci so zelo dobri plavalci ♪
- plaválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavanje: plavalni gibi; plavalne sposobnosti živali / plavalni bazen; učiti se plavati s plavalnim obročem / plavalni šport; plavalni tečaj ♦ šport. plavalni četveroboj; zool. plavalna kožica kožica med prsti živali, ki omogoča, pospešuje plavanje; plavalna noga noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti ♪
- plavalíšče -a s (í) urejen prostor za plavanje: urediti plavališče ob reki // publ. plavalni bazen: odriniti se od stene plavališča / pokrito plavališče; športno plavališče ♪
- plávati -am nedov. (ȃ) 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati 2. premikati se a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto
a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo ● žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste;
ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ◊ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki ∙ plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi ♦ navt. plavajoči dok ♪
- plávček -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od plavec, žival: ob kobili je ležal plavček 2. zool. sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus: plavčki in vrabčki ♪
- plávec 1 -vca m (ȃ) 1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca 2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvatskem Zagorju: plavec je dobro obrodil // manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca ♪
- plávec 2 -vca m (ȃ) etn. kdor plavi, spušča les: plavci so vlekli hlode iz reke / v vrtince mirno zroči savinjski plavec (O. Župančič) splavar ♪
- pláven 1 -vna -o prid. (ā) 1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči // ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les 2. zastar. plavalen: plavni bazen 3. knjiž., redko lahkoten, mehek: občudoval je njeno plavno hojo ◊ meteor. plavni sneg plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj; zool. plavna kožica plavalna kožica ♪
- plavíca -e ž (í) 1. rastlina z modrimi cveti, ki raste zlasti med žitom: šopek iz maka in plavic; oči ima kot plavici 2. zool., v zvezi skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus ♪
- plavílo -a s (í) nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo s plavilom ♪
- plávkast 1 -a -o prid. (ȃ) ki ni popolnoma plav, svetel: ima plavkaste lase ♪
- plávnik -a m (ȃ) nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki ♪
- plavobrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima svetlo brado: čeden plavobradec ∙ knjiž. pravljice o strašnem plavobradcu moškem, ki mori svoje žene ♪
- plavogardíst -a m (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik plave garde v Sloveniji: izdajalski plavogardisti ♪
23.473 23.498 23.523 23.548 23.573 23.598 23.623 23.648 23.673 23.698