Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (23.348-23.372)



  1.      pezdèc  -à in pèzdec -a [pǝzdǝc] m (ǝ̏ ; ǝ̄) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spustil je pezdec 2. redko pezde: ne bo zbežal, saj ni pezdec
  2.      pezdíčevka  -e [tudi pǝz] ž (í) zool. gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna; vrbja sinica: meniščki in pezdičevke
  3.      pezdír  -ja m () oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken: izpod trlice se je drobil pezdir; otresti pezdir s predpasnika / laneni, konopljeni pezdir ∙ bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
  4.      pezdírek  -rka m () zool. sladkovodna riba, ki odlaga ikre v školjke, Rhodeus amarus: grenko meso pezdirka
  5.        m neskl. () mat. število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga: pomnožiti s pi [π]
  6.      pianístka  -e ž () ženska, ki igra klavir: postala je odlična pianistka; koncert slavne pianistke
  7.      piaríst  -a m () rel. član reda, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok zlasti iz nižjih slojev: normalko so vodili piaristi
  8.      pícek  -cka m () nar. jugovzhodno piščanec, pišče: picki čivkajo in tekajo okrog koklje
  9.      piceríja  in pizzeríja -e [pice-] ž () gostinski lokal, kjer se streže s picami: rada zahaja v picerijo
  10.      píčel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
  11.      pídgin  tudi pídžin -a [pidžin] m () lingv. sporazumevalni, poslovni jezik, ki je mešanica angleških in navadno kitajskih jezikovnih prvin: govoriti pidgin
  12.      piedestál  -a m () knjiž. podstavek: postaviti kip na visok piedestal; marmornati piedestal spomenika; pren. te lastnosti so ga dvignile na piedestal umetnika
  13.      pierót  -a m (ọ̑) šaljiva gledališka oseba, ki nastopa zlasti v pantomimi: pieroti in harlekini / najlepša maska je bil pierot
  14.      pieta  in pietà [pietá] ž neskl. () um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju
  15.      pietíst  -a m () pristaš pietizma: verski boji med pietisti in pravovernimi protestanti; gibanje pietistov
  16.      pietízem  -zma m () gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stoletju, ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti: janzenizem in pietizem; nasprotje ned pietizmom in racionalizmom; pren. pietizem nemškega malomeščanstva
  17.      piézoeléktrika  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektrika, ki nastane pri deformaciji nekaterih kristalov: odkritje piezoelektrike
  18.      pigméjec  -jca m (ẹ̑) 1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom 2. knjiž. človek nenormalno majhne rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci
  19.      pigméjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž., redko pritlikavost: proučevati pigmejstvo pri posameznih narodih, rasah / pigmejstvo v kulturi in politiki
  20.      pigmènt  -ênta m ( é) 1. biol. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo: lasje osivijo, kadar zmanjka pigmenta / kožni, krvni, lasni pigment / naravni pigment 2. kem. anorganska ali organska netopna snov za barvanje: izdelovati pigmente; pigment modre barve / sintetični pigment; pren., knjiž. medlo barvno paleto je slikar zamenjal z izrazitejšim pigmentom
  21.      pigmentácija  -e ž (á) biol. naravna obarvanost organizma in njegovih delov: pigmentacija rib je prilagojena svetlobi; pigmentacija dlake, kože / preparati, ki povzročijo pigmentacijo
  22.      pigmênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na pigment: pigmentno znamenje na koži; drobna pigmentna zrnca / pigmentna celica / pigmentne barve ♦ papir. pigmentni papir papir, prevlečen z zmesjo pigmenta in veziva, ki se uporablja navadno v tiskarstvu
  23.      pigmentírati  -am nedov. in dov. () biol. povzročati pigmentacijo: te snovi pigmentirajo trdo zobno tkivo; bradavice se v tem času pigmentirajo s temnejšim obrobkom pigmentíran -a -o: pigmentirano materino znamenje; rdeče, rumeno pigmentirane ribe
  24.      pihálnik  -a [n in ln; drugi pomen n] m () 1. zlasti v indijanskem okolju dolga cev za izstreljevanje puščic s pihanjem: iz pihalnikov so letele na napadalce zastrupljene puščice 2. šalj. puška: njegov pihalnik še dobro strelja; prišla je patrulja z dolgimi pihalniki 3. knjiž. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka; pihalo: sušiti s pihalnikom
  25.      pihálo  -a s (á) 1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem: pihala so bučno zaigrala; godala, pihala in tolkala / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. teh. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka: sušiti s pihalom

   23.223 23.248 23.273 23.298 23.323 23.348 23.373 23.398 23.423 23.448  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA