Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (22.998-23.022)



  1.      pátina  -e ž () 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino
  2.      patinírati  -am nedov. in dov. () 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati patiníran -a -o: patinirani zvoniki
  3.      patogén  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice
  4.      pátoka  -e ž (á) agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko
  5.      patologíja  -e ž () 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe
  6.      pátos  -a m () pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos
  7.      patriárh  -a m () 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike
  8.      patriarhát  -a m () 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat
  9.      patriciát  -a m () knjiž. patriciji: sodstvo je bilo v rokah patriciata; mestni patriciat // patricijski naslov: dosegel je patriciat
  10.      patrícij  -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev
  11.      patrimónij  -a m (ọ́) zgod., v fevdalizmu dedna zemljiška lastnina, ki prehaja od očeta na sina: velik patrimonij; pren. kulturni patrimonij naroda
  12.      patriótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi
  13.      patriotízem  -zma m () 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma
  14.      patriótka  -e ž (ọ̑) ženska, ki ljubi domovino; rodoljubka, domoljubka: zavedna patriotka
  15.      patróla  -e ž (ọ̑) patrulja: blizu vasi hodi sovražnikova patrola / na avtomobilski cesti so okrepili prometne patrole / skupina šestih mož je šla v patrolo
  16.      patrolíranje  -a s () patruljiranje: patroliranje partizanskih enot
  17.      patrologíja  -e ž () rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij
  18.      patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo
  19.      patronáža  -e ž () zdravstveno varstvo, ki skrbi za otroke, bolnike na domu: instruktorica za patronažo
  20.      patrúlja  -e ž (ú) skupina vojakov, ki sistematično opazuje, pregleduje položaj, stanje na določenem področju: patrulja je v gozdu opazila sovražnikove čete / graničarska, partizanska patrulja ♦ voj. obhodna patrulja // navadno s predlogom sistematično opazovanje, pregledovanje položaja, stanja na določenem področju: oditi na patruljo; pošiljati vojake na stražo in v patrulje ● publ. ustavila ga je leteča patrulja motorizirana prometna milica
  21.      patruljírati  -am nedov. () sistematično opazovati, pregledovati položaj, stanje na določenem področju: s tanki so patruljirali ceste; patruljirati ob meji ∙ pog. vsak dan je patruljiral pred njihovo hišo, da bi jo videl hodil, oprezal
  22.      pavána  -e ž () star, počasen španski ples v dvodobnem taktu: plesati pavano // skladba za ta ples
  23.      pávček  -čka m () golob, ki drži rep kot pav: gojiti golšarje in pavčke
  24.      paviljón  -a m (ọ̑) 1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona // navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon 2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov
  25.      pávka  -e ž () nav. mn., muz. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo: udarjati na pavke / v orkestru je igral pavke / velike pavke

   22.873 22.898 22.923 22.948 22.973 22.998 23.023 23.048 23.073 23.098  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA