Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (20.876-20.900)



  1.      novínček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od novinec: plahi novinčki so stali pred razredom / v primerjavi z njim sem bil pravi novinček ∙ knjiž., ekspr. vrhove je pobelil sneg novinček nov sneg
  2.      novínec  -nca m () kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince rekruterel. redovniški pripravnik pred zaobljubo // ekspr. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju; začetnik: pri tem delu je še popoln novinec; novinec na literarnem področju, v parlamentarnem življenju
  3.      novínka  -e ž () ženska, ki je bila nedavno, pred kratkim vključena v kako skupnost, organizacijo: sprejemati novinke; kot novinka se je v razredu slabo počutila ♦ rel. redovniška pripravnica pred zaobljubo // ekspr. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju; začetnica: v gospodinjenju je še novinka
  4.      novo...  ali nôvo... prvi del zloženk (ō) nanašajoč se na nov: novodoben, novogrški, novokantovstvo, novoplatonizem, novotvorba
  5.      novodôbnik  -a m () knjiž. sodobnik: novodobniki se navdušujejo za čutnost; napake novodobnikov
  6.      nôvodôšel  in nôvo dôšel -šla -o [ǝ] prid. (ō-ó) knjiž. ki je nedavno, pred kratkim prišel: sprejeli so novodošle popotnike / novodošli učitelj; sam.: pozdravljali so novodošle
  7.      novodôšlec  -a [lǝc] m (ō) knjiž. kdor je nedavno, pred kratkim prišel: gospodar je pozdravil novodošlece / novodošlec v našem kraju
  8.      nôvogŕščina  -e ž (ō-) novogrški jezik
  9.      nôvokántovstvo  -a s (ō-) filoz. filozofska smer v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja in razvija Kantovo filozofijo: vpliv novokantovstva na pedagogiko
  10.      novoknjížen  -žna -o prid. () lingv. nanašajoč se na novo književnost, zlasti iz druge polovice 19. stoletja: novoknjižne besede; novoknjižne izposojenke iz drugih slovanskih jezikov
  11.      nôvokŕščenec  -nca m (ō-ŕ) rel. kdor je bil nedavno, pred kratkim krščen: odrasli novokrščenci
  12.      nôvoosvobojèn  in nôvo osvobojèn -êna -o prid. (ō- ō-é) nedavno, pred kratkim osvobojen: novoosvobojene države; novoosvobojeno ozemlje / novoosvobojeni ljudje
  13.      nôvopečèn  in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō- ō-é) nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor
  14.      nôvoporočèn  in nôvo poročèn -êna -o prid. (ō- ō-é) pravkar ali pred kratkim poročen: poslovil se je od novoporočene hčere
  15.      nôvoporočênec  -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala
  16.      nôvoporočênka  -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane
  17.      nôvorojèn  tudi nôvorôjen in nôvo rojèn tudi nôvo rôjen -êna -o prid. (ō- ō-é; ō-ó ō-é) nedavno, pred kratkim rojen: novorojeni otroci / ekspr. novorojen dan ♦ rel. novorojeni Kristus
  18.      novorojênka  -e ž (é) ženska oblika od novorojenec: novorojenka je težka tri kilograme in pol
  19.      novotaríja  -e ž () nav. slabš. novost: odklanjati, uvajati novotarije; je proti vsaki novotariji; nepotrebne novotarije / šolske novotarije
  20.      novotvórba  -e ž (ọ̑) 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba ◊ lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena
  21.      novovérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. kdor je nove vere, veroizpovedi: v družini so bili vsi novoverci / slovenski novoverci protestanti
  22.      nozdŕv  -i inž () nav. mn. parna (zunanja) nosna odprtina zlasti pri konju: iz nozdrvi se kadi // del nosu, ki tvori to odprtino: stiskati nozdrvi; prhati z nozdrvmi / knjiž., ekspr. bojevniku so drgetale nozdrvi nosníce
  23.      nòž  nôža m ( ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine // vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško 2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož 3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože ● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadelearheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož
  24.      nožár  -ja m (á) izdelovalec nožev: srednjeveški nožarji
  25.      nôžast  -a -o prid. (ó) podoben nožu: nožasta oblika / iz morja mole nožaste čeri ♦ agr. nožasto črtalo; strojn. nožasta pila pila, ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika

   20.751 20.776 20.801 20.826 20.851 20.876 20.901 20.926 20.951 20.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA