Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (20.423-20.447)


  1.      nèuganljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da uganiti: neuganljiva uganka / knjiž. neuganljivo morje skrivnostno ♪
  2.      nèugásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-á) ki ni ugasel, ni ugasnjen: neugasel ognjenik / požar so povzročili neugasli cigaretni ogorki; neugasla luč, sveča; pren., ekspr. neugasel ogenj v očeh; neugasla ljubezen ♪
  3.      nèugasljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ugasiti: neugasljiv ogenj, plamen; pren., ekspr. neugasljiva ljubezen ∙ ekspr. neugasljiva žeja zelo velika, huda ♪
  4.      nèuglájen  -a -o tudi nèuglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni uglajen, ni olikan: fant je še precej neuglajen / neuglajeno vedenje nèuglájeno tudi nèuglajêno prisl.: neuglajeno se vesti ♪
  5.      nèuglašèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni uglašen: neuglašen klavir / neuglašeno petje neubrano ♪
  6.      nèuglašênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neuglašenega: neuglašenost klavirja; pren., knjiž. neuglašenost s svetom je dobila v njegovi liriki prav pretresljive oblike ♪
  7.      nèugléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena ♪
  8.      nèugnán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda ● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati ♪
  9.      nèugnánček  -čka m (ȅ-á) manjšalnica od neugnanec: končno so tudi najmanjši neugnančki omagali in pospali ♪
  10.      nèugóden  -dna -o prid., nèugódnejši (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna nèugódno prisl.: neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno ♪
  11.      nèugotovljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ugotovljen: avtor dela je neugotovljen; še neugotovljena škoda ♪
  12.      nèugotovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ugotoviti: neugotovljivi avtorji; ime pesnika je neugotovljivo / brundal je neugotovljiv napev ♪
  13.      nèuhójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih ♪
  14.      nèuigrán  -a -o prid. (ȅ-á) publ. ki ni uigran: moštvo je še neuigrano ♪
  15.      nèujemálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) lingv., v zvezi neujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu ne ujema z odnosnico ♪
  16.      nèujemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da ujeti: na konjih so bili neujemljivi / neujemljiv trenutek / neujemljiva svetloba ♪
  17.      neúk  -a -o prid. (ȗ ū) star. neizobražen, nešolan: razumeli so ga brez težave tudi neuki ljudje / v teh stvareh je precej neuk neveden, nepoučen ♪
  18.      nèuklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da ukloniti: neuklonljiv človek / neuklonljiv ponos / borili so se z neuklonljivo voljo ♪
  19.      nèukročèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ukročen: neukročena žival / ekspr. neukročeni fantje / ekspr.: neukročen mladostni nemir; neukročen smeh se je razlegal po dvorani ♪
  20.      nèukrotljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi // nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza nèukrotljívo prisl.: neukrotljivo se boriti; govorila je kar naprej, neukrotljivo ♪
  21.      nèulovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da uloviti: neulovljiva veverica je skakala z veje na vejo / neulovljiv tat, vlomilec / neulovljiv privid, trenutek // knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neulovljiv izraz na obrazu / pisatelj je v marsičem nejasen in neulovljiv ♪
  22.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
  23.      nèumérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni umerjen: neumerjen človek; v govorjenju je neumerjen ♪
  24.      nèumétnik  -a m (ȅ-ẹ̑) kdor ni umetnik: neumetnik težko presoja umetnostne probleme; njegova dela so cenili umetniki in neumetniki ♪
  25.      nèumétnosten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) lit. ki ni umetnosten: neumetnostna besedila ♪

   20.298 20.323 20.348 20.373 20.398 20.423 20.448 20.473 20.498 20.523  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA