Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (20.373-20.397)



  1.      nestŕpen  -pna -o prid., nestŕpnejši () ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje nestŕpno prisl.: nestrpno čakati, ozirati se
  2.      nèstrpljív  -a -o prid. (- -í) star. nestrpen, nerazumevajoč: nestrpljivi politiki / nestrpljivi odnosi
  3.      nèstrupén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače
  4.      nèstváren  -rna -o prid. (-ā) ki ni stvaren: stvarni in nestvarni predmeti / v govorjenju je precej nestvaren; nestvarne želje / ekspr. živi v nestvarnem svetu / nestvarni podatki neresnični nèstvárno prisl.: nestvarno govoriti
  5.      nèsúkan  -a -o prid. (-ú) tekst. ki ni sukan: nesukana preja
  6.      nèsumljív  -a -o prid. (- -í) ki ni sumljiv: nesumljiv človek / nesumljivo ime / nesumljiva izjava
  7.      nèsvét  -a -o prid. (-ẹ̑ -ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige
  8.      nèsvetèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti
  9.      nèsvobôden  -dna -o prid. (-ō) ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo
  10.      nèškodljív  -a -o prid. (- -í) ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je
  11.      nèšólan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam
  12.      néšplja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
  13.      nèšpórten  -tna -o prid. (-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov
  14.      neštét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari
  15.      neštevílen  -lna -o prid. () ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde
  16.      nèštudíran  -a -o prid. (-) ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje
  17.      nètákten  -tna -o prid. (-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega
  18.      nètalentíran  -a -o prid. (-) ki ni talentiran: netalentiran umetnik / ekspr. netalentirana kritika
  19.      nètaljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne tali: netaljive snovi ♦ teh. netaljiva elektroda
  20.      nètéčen  -čna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ne vzbuja teka: zelo se je silil z netečno jedjo
  21.      nètehtljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da tehtati: netehtljive količine
  22.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval
  23.      nètelésen  -sna -o prid. (-ẹ̑) ki ni telesen: netelesne dobrine / netelesna ljubezen / ekspr. po obrazu je bila razlita netelesna lepota
  24.      nètemeljít  -a -o prid. (-) ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela
  25.      nètendénčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni tendenčen: ta pisatelj ni tako netendenčen, kakor se včasih sliši / netendenčna umetnost

   20.248 20.273 20.298 20.323 20.348 20.373 20.398 20.423 20.448 20.473  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA