Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (19.948-19.972)
- nèpokošèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni ♪
- nèpokréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev ♪
- nèpokrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča // za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček ♪
- nèpokvárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce ♪
- nèpokvarljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne pokvari: s seboj so vzeli precej nepokvarljive hrane; nepokvarljivo blago ♪
- nèpolarizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) fiz., v zvezi nepolarizirana svetloba svetloba, ki nima določene smeri električnega polja ♪
- nèpolítičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki ♪
- nèpóln -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena ♦ jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden ♪
- nèpólnjen -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni polnjen: trdi, nepolnjeni bonboni ♪
- nèpolnoléten -tna -o [u̯n] prid. (ȅ-ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci ♪
- nèpomémben -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri odločanju je imel nepomembno vlogo je malo vplival na odločitev // knjiž., ekspr. majhen, neznaten: nepomembna količina / imela sta čisto nepomemben prepir nèpomémbno prisl.: v povedni rabi kaj si misli pri tem, je nepomembno ♪
- nèpomírjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pomirjen: ostal je nepomirjen / nepomirjen strah / nepomirjeni odnosi med ljudmi ♪
- nèpomirljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da, ne more pomiriti: sosed je nepomirljiv / otroci so zelo nepomirljivi / nepomirljivo razburjenje / nepomirljiv vihar / publ. nepomirljiv s stvarnostjo 2. publ. ki se pojavlja v zelo veliki stopnji, v močni obliki: nepomirljiva borba; nepomirljivo nasprotje / nepomirljiv sovražnik zelo velik, hud ♪
- nèpomít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pomit: nepomita posoda; nepomita okna ♪
- nèponarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ponarejen: dokazali so, da je listina neponarejena / neponarejeni biseri // redko nepopačen, neizmaličen: čista, neponarejena resnica; neponarejena dejstva ♪
- nèponovljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno nèponovljívo prisl.: neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega ♪
- nèpooblaščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pooblaščen: nepooblaščeni organi; nepooblaščene osebe ne morejo prevzeti vrednostnih papirjev / za to izjavo je bil nepooblaščen nèpooblaščêno prisl.: nepooblaščeno razpolagati s čim ♪
- nèpopáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca ♪
- nèpopísan -a -o prid. (ȅ-í) ki ni popisan: vzel je nepopisan list papirja in začel pisati ∙ knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj ♪
- nèpopísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. nav. ekspr. ki se ne da popisati, opisati: imel je čudne, nepopisne občutke; to je bil nenavaden, nepopisen prizor; gozdovi so se prelivali v nepopisnih barvah / z vrha gore je nepopisen razgled 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: začutil je nepopisno grozo; zajelo jih je nepopisno navdušenje nèpopísno prisl.: nepopisno se razveseliti; nepopisno lepa pokrajina ♪
- nèpopít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni popit: bilo mu je žal nepopitega vina ♪
- nèpoplačljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi ∙ knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito ♪
- nèpopóln -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
- nèpoprávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki (še) ni popravljen: nepopravljeni čevlji / čakale so ga nepopravljene šolske naloge / nepopravljena krivica ga je bolela ♪
- nèpopravljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega ♪
19.823 19.848 19.873 19.898 19.923 19.948 19.973 19.998 20.023 20.048