Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (19.873-19.897)
- nèosében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna ♦ lingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno ♪
- nèosedlán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni osedlan: neosedlan konj ♪
- nèoskrbován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče ♪
- nèoskrúnjen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni oskrunjen: neoskrunjen spomenik / ekspr. lepota je ostala neoskrunjena / ekspr. neoskrunjena narava ♪
- nèoskrunljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne sme oskruniti, onečastiti: neoskrunljive narodne svetinje ♪
- nèoslabljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oslabljen: nove, še neoslabljene čete / neoslabljena moč, volja ♪
- nèoslajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oslajen: neoslajen sadni sok; neoslajena kava ♪
- nèóster -tra tudi -ôstra -o prid. (ȅ-ọ́; ȅ-ọ́ ȅ-ó) ki ni oster: neoster nož / neostro rezilo / neostri robovi ♦ fot. neostri posnetek posnetek, pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; um. neostra risba risba, ki manj jasno izstopa od podlage ♪
- nèosvéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni osveščen: zaostal, neosveščen človek; neosveščena množica / idejno neosveščena pripoved ♪
- nèosvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni osvetljen: neosvetljeni del ploskve; neosvetljen prostor ♦ fot. neosvetljeni film ♪
- nèosvobojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni osvobojen: neosvobojeno ozemlje / neosvobojeni narodi / vznes. naši neosvobojeni bratje ♪
- nèosvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni osvojen: neosvojena dežela / v tem gorovju je še dosti neosvojenih vrhov / ekspr. ta hladna, neosvojena žena ga je vznemirjala ♪
- nèosvojljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da osvojiti: neosvojljiva trdnjava / visoki, neosvojljivi vrhovi / ekspr. ponosna, neosvojljiva ženska ♪
- nèoškodován tudi nèoškódovan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ọ̄) ki ni oškodovan: neoškodovani kupci ♪
- neoteníja -e ž (ȋ) zool. pojav, da se žival razmnožuje na stopnji ličinke: neotenija pri človeški ribici in aksolotlu ♪
- nèotesán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti ♪
- nèotesánka -e ž (ȅ-á) ekspr. ženska, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neverjetno, kakšna neotesanka je to ♪
- nèotesánost -i ž (ȅ-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost ♪
- nèotipljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega ♪
- neotomízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki obnavlja in razvija filozofijo Tomaža Akvinskega: pripadniki neotomizma na Slovenskem ♪
- nèovíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir nèovírano prisl.: neovirano napredovati ♪
- nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica // nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv nèovrgljívo prisl.: neovrgljivo dokazati, potrditi ♪
- nèovŕžen -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev ♪
- nèozdravljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik nèozdravljívo prisl.: biti neozdravljivo bolan ♪
- nèozvóčen -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni ozvočen: govoril je v neozvočeni dvorani ♦ film. neozvočena kopija filma ♪
19.748 19.773 19.798 19.823 19.848 19.873 19.898 19.923 19.948 19.973