Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (18.473-18.497)
- musírati -am nedov. (ȋ) agr. izločati ogljikov dioksid v obliki mehurčkov: vino, mineralna voda musira ♪
- muskuláren -rna -o prid. (ȃ) anat. mišičen: muskularno tkivo ♪
- muslínast -a -o prid. (ȋ) ki je iz muslina: muslinasta obleka; muslinaste zavese ♪
- musolíni -ja m (ȋ) žarg. šoferski brizganec: naročiti musolini ♪
- mustáče -táč ž mn. (á ȃ) ekspr. brki, zlasti veliki: slike bradatih mož z dolgimi mustačami ♪
- mustáči -ev m mn. (á ā) nar. brki, zlasti veliki: Z užitkom jo [cigareto] je slinil in bilo je, kakor da se mu izpod mustačev utrinja posmeh (I. Koprivec) ♪
- mústang -a m (ȗ) 1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange 2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu ♪
- múš -a m (ȗ) nar. primorsko osel: istrski muš ♪
- múšica tudi mušíca -e ž (ú; í) zastar. muhica: mlada mušica / ustregel je vsaki njeni mušici; velikaške mušice / obraz z lepotnimi mušicami z lepotnimi pikami ♪
- mušíca -e ž (í) 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic ∙ star. vinske mušice vinski bratci ♦ med. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila 2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški ♪
- múšjak tudi múšjek -a m (ȗ) mušji iztrebek: z mušjaki ponesnažene šipe ♪
- múšji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na muhe: mušji iztrebki; mušje noge / mušji pik / zavarovati se z mušjo mrežo ◊ bot. mušji les tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov; kvasija; šport. mušja kategorija najnižja kategorija težkoatletov ♪
- muškát -a m (ȃ) 1. trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in muškatnim vonjem: saditi muškat; muškat in rizling / rumeni muškat z rumenimi grozdi // vino iz grozdja te trte: piti muškat; dišeči muškat 2. tropsko drevo, katerega dišeči cveti in seme se uporabljajo kot začimba: seme muškata // pog. muškatni orešček, muškatni cvet: nastrgati muškat; začiniti obaro z muškatom; muškat in klinčki 3. nar. vzhodno pelargonija: okna so bila polna cvetočih fuksij in muškatov ◊ vrtn. muškatka, citronka ♪
- muškáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na muškat: muškatni nasadi / muškatni vonj ◊ agr. muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; gastr. muškatni cvet posušeni cveti muškata, ki se uporabljajo kot začimba; muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba ♪
- muškéta -e ž (ẹ̑) nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje: nositi mušketo na rami; okorne muškete; muškete in arkebuze ♪
- mušketír -ja m (í) 1. nekdaj vojak, oborožen z mušketo: mušketirji in arkebuzirji 2. nav. mn., ekspr. nerazdružljiv tovariš: on je bil eden od štirih nepozabnih teniških mušketirjev / šalj. to so bili trije mušketirji našega razreda ♪
- múšnica -e ž (ȗ) strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen: zastrupiti se z mušnicami; kukmaki in mušnice ♦ bot. panterjeva ali pegasta mušnica; rdeča mušnica; zelena mušnica ♪
- muštáce -tác ž mn. (á ȃ) ekspr. brki, zlasti veliki: vihati si muštace ♪
- mútast -a -o prid. (ú) ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem: mutast človek; bila je mutasta; ekspr. reci že kaj, saj nisi mutast / ekspr. umetnostno mutast čas ● star. mutasti greh sodomija, homoseksualnost ♪
- mutualízem -zma m (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna: mutualizem in parazitstvo; pren., knjiž. kulturni mutualizem med sosednjima narodoma ♪
- múza -e ž (ú) 1. v grški mitologiji vsaka od devetih zaščitnic umetnosti in znanosti, modrica: prositi muze za navdih; Apolon z devetimi muzami ∙ iron. muze ga ravno niso obdarovale ni zelo pameten, nadarjen; nima umetniškega daru 2. ekspr. umetniški dar, umetniški navdih: njegova muza ne počiva; skromni plodovi pesnikove muze / vpeljati v domačo književnost vse oblike petrarkistične muze umetnosti, zlasti pesništva // ženska kot vir umetniškega navdiha, zlasti pesniškega: v romanu je opisal prijateljevo nekdanjo muzo ♪
- muzeálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. muzejski: muzealna zbirka / nabirati muzealne predmete / redko muzealna načela muzeološka ♪
- muzeálije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. predmeti, ki se hranijo v muzeju; muzejski predmeti: razstava dokumentov in muzealij ∙ ekspr. on je živa muzealija nekdaj je bil pomemben človek, zdaj pa ni več ♪
- muzéj -a m (ẹ̄) ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete: dokumente o tem hrani muzej; prepustiti, prodati starine muzeju / etnografski, gledališki, šolski, tehnični muzej / razstavo je pripravil Narodni muzej // navadno s prilastkom muzejska zbirka: arheološki muzej so namestili v drugi stavbi; dopolniti pesnikov spominski muzej; muzej fresk / ekspr. pri vas imate pa cel muzej veliko starih, redkih predmetov / muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti predmeti: obiskovati muzeje in galerije; graščino so preuredili v muzej / snemanje bo v Muzeju revolucije; muzej voščenih lutk v Londonu v katerem so v naravni velikosti
upodobljene znamenite osebnosti ● slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. stvar je že za v muzej je zastarela ♪
- muzéjstvo -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z ustanavljanjem in delom muzejev: reorganizirati muzejstvo; muzejstvo in zgodovinarstvo ♪
18.348 18.373 18.398 18.423 18.448 18.473 18.498 18.523 18.548 18.573