Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (18.201-18.225)


  1.      mónga  -e ž (ọ̑) tekst. priprava za mrzlo likanje pod velikim pritiskom: delati pri mongi / likati z mongo ♪
  2.      mongolízem  -zma m (ȋ) med. prirojena telesna in duševna prizadetost, katere zunanji znak so poteze obraza, ki spominjajo na rumeno raso: imeti mongolizem / vloga starosti mater pri pogostnosti mongolizma ♪
  3.      mongoloíd  -a m (ȋ) 1. med. kdor ima mongolizem: odstotek mongoloidov med novorojenčki 2. antr. mongolid: mongoloid in negroid ♪
  4.      monílija  -e ž (í) agr. glivična bolezen sadnega drevja, ki povzroča gnitje sadežev in sušenje cvetov, vejic: zatirati monilijo / marelična monilija ♪
  5.      monízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki trdi, da ima svet en sam izvor: zagovarjati monizem / idealistični monizem ki trdi, da ima svet duhovni izvor; materialistični monizem ki trdi, da ima svet snovni izvor 2. publ. sistem, v katerem vodi, upravlja ena oseba: uvajati monizem / monizem v upravljanju podjetja ◊ jur. monizem kazenskih sankcij ena sama vrsta kazenskih sankcij ♪
  6.      mono...  ali móno... in mono... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število ena: monoklinski, monoliten; monodrama, monokultura ♪
  7.      mónofóto  -a m, tudi neskl. (ọ̑-ọ̑) tisk. stavni stroj, ki posnema črke na film: kupiti monofoto; neskl. pril.: monofoto stavni stroj ♪
  8.      monográfičen  -čna -o prid. (á) monografski: monografičen spis; monografično delo o čem / monografične raziskave ♪
  9.      monografíja  -e ž (ȋ) znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo: pisati monografijo; literarnozgodovinska monografija; monografija o denarju in kreditu / monografija sodobne književnosti podroben opis ♪
  10.      monókel  -kla m (ọ́) steklo za eno oko, ki se uporablja namesto očal: nositi monokel; popraviti si monokel; z monoklom opazovati koga ♪
  11.      mónokromátičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) redko enobarven: monokromatični izdelki ♦ fiz. monokromatična svetloba svetloba, ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine, enobarvna svetloba; fot. monokromatični filter filter, ki prepušča žarke ene same barve; monokromatična fotografija fotografija v eni barvi ♪
  12.      mónoksid  in monoksíd -a m (ọ̑; ȋ) kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika: monoksid in dioksid / ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika ♪
  13.      monokuláren  -rna -o prid. (ȃ) teh. ki je za gledanje z enim očesom: monokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. monokularno gledanje gledanje, pri katerem ima vsako oko svoje posebno vidno polje ♪
  14.      mónokultúra  -e ž (ọ̑-ȗ) knjiž. stalno gojenje iste kulturne rastline na istem zemljišču: uvajati monokulturo / proizvodnja je usmerjena k monokulturi / gozdna, poljska monokultura; riževe monokulture; monokultura kave ◊ ekon. gospodarstvo, ki se vključuje v svetovno delitev dela pretežno z enim proizvodom ♪
  15.      monolíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. izdelan iz enega kosa: monoliten steber; monolitna plošča iz belega kamna / monolitna skala // arhit. ki je v enem kosu in iz enotnega materiala: monolitna plošča, stena 2. nav. ekspr. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: monolitna partija / ta država je monolitna celota / knjiž. njegova knjiga je monoliten organizem ♪
  16.      monológ  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog ♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog ♪
  17.      monóm  -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima en člen, enočlenik ♪
  18.      monomán  -a m (ȃ) med. kdor je bolezensko nagnjen k napadalnemu, asocialnemu ali nenavadnemu dejanju: zdravniki so trdili, da je obtoženec monoman // knjiž. kdor opravlja kaj s pretirano zavzetostjo: v tem je bil kar monoman ♪
  19.      monomêr  -a m (ȇ) kem. molekula, ki se lahko veže s sebi enakimi molekulami: monomeri in polimeri ♪
  20.      monopól  -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga: odpraviti monopol; monopol v trgovini / popolni monopol / mednarodni monopol ki obvladuje svetovno tržišče // izključna pravica do izdelovanja ali prodajanja česa: dobiti monopol za trgovino z zlatom; imeti monopol; monopol na proizvajalna sredstva / državni monopol; prodajni, trgovinski monopol // ekspr. izključna oblast nad čim: imeti monopol v kaki stroki; tendenca po ideološkem monopolu; monopol nad izobrazbo / šolstvo ne sme biti monopol majhne skupine ljudi 2. ekon., v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco: nastanek monopolov / združevati se v monopole ♪
  21.      monopólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na monopol: monopolne razmere / monopolni trg; monopolne cene / imeti, krepiti monopolni položaj / monopolni ponudnik ◊ ekon. monopolni dobiček dobiček, ki nastane zaradi omejene ponudbe na trgu; monopolna organizacija, zveza v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco; polit. monopolni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma z združevanjem individualnega kapitala v monopole ♪
  22.      monopolíst  -a m (ȋ) kdor ima monopol: monopolist pri prodaji / ameriški monopolist / ekspr. monopolisti proletarskega internacionalizma ♪
  23.      monotipíja  -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne: njegovi uspehi v monotipiji // odtis v tej tehniki: kolekcija monotipij ♪
  24.      monotón  -a -o prid. (ọ̑) ki poteka, se ponavlja brez sprememb, enoličen: monotono branje, govorjenje; petje se mu je zdelo monotono / monotono delo, življenje / monotona barva / monoton program prireditve / monotoni hoteli ♦ mat. monotona funkcija funkcija, ki nikjer ne narašča ali pada monotóno prisl.: monotono govoriti, peti; ura monotono tiktaka ♪
  25.      monsún  in monsúm -a m (ȗ) meteor. veter, ki piha poleti z morja na celino, pozimi pa s celine na morje: začel je pihati monsun / poletni, zimski monsun; evropski monsun veter, ki piha z Atlantskega oceana na Evropo ♪

   18.076 18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA