Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (18.023-18.047)



  1.      mnemotéhnika  -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki // veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko
  2.      mnênje  -a s (é) 1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje // s prilastkom dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja ● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo
  3.      mnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so nerazumljiva; ed., star.: mnogemu mladeniču je srce na skrivnem gorelo zanjo; izkazal se je v mnogi bitki // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: knjiga z mnogimi dialogi; pri delu so se pojavile mnoge slabosti; to se je zgodilo pred mnogimi leti / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta; sam.: mnogi mislijo drugače; mnogega je spravil v zadrego; z mnogimi se je pogovarjal; mnoga je prezgodaj umrla
  4.      mnógo  prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo
  5.      mnogobárven  -vna -o prid. () ki je mnogih barv: mnogobarvna tkanina ♦ min. mnogobarvni mineral mineral, ki je v presevni svetlobi glede na smer opazovanja različno obarvan
  6.      mnogobòj  -ôja m ( ó) šport. tekmovanje v več panogah: tekmovati, zmagati v mnogoboju / atletski, telovadni mnogoboj
  7.      mnogobójec  -jca m (ọ̑) šport. športnik, ki goji mnogoboj, zlasti atletski: izkazal se je kot odličen mnogobojec
  8.      mnogocéličen  -čna -o prid. (ẹ̑) biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja ◊ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem
  9.      mnogocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina
  10.      mnogočlénik  -a m (ẹ̑) mat. izraz, ki ima več členov
  11.      mnogoglásen  -sna -o prid. (ā) ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje ♦ muz. mnogoglasno petje večglasno petje
  12.      mnogoglásje  -a s () muz. večglasje: začetki mnogoglasja
  13.      mnogoglàv  in mnogogláv -áva -o prid. ( á; ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica
  14.      mnogojezíčen  -čna -o prid. () 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela
  15.      mnogokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla ♦ arhit. mnogokotna apsida
  16.      mnogokótnik  -a m (ọ̑) geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami: narisati mnogokotnik / enakostranični, tangentni, tetivni mnogokotnik; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki velikih krogov krogle
  17.      mnogokráten  -tna -o prid. (ā) ki ima mnnogo ponovitev: za nekatere je bilo potrebno mnogokratno naročilo ♦ kem. zakon o mnogokratnem razmerju mas lastnost snovi, da se z drugo snovjo veže v več kot enkratnem razmerju; num. mnogokratni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh ali več dukatov
  18.      mnogokrátnik  -a m () mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: poiskati dva mnogokratnika števila šest / najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili
  19.      mnogolíčen  -čna -o prid. () 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična rešitev naloge ◊ min. mnogolična snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah; polimorfna snov
  20.      mnogolíčje  -a s () knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: dogodki so prinesli v njegovo življenje nekaj mnogoličja / v tem človeku je združeno mnogoličje dobrih in slabih lastnosti
  21.      mnogolísten  -tna -o prid. () nav. ekspr. ki ima mnogo listov: mnogolistna bukev je prestrezala sončne žarke ♦ bot. mnogolistna čaša čaša z več listi
  22.      mnogomóštvo  -a s (ọ̑) zakon žene z več možmi hkrati: živeti v mnogomoštvu // spolno življenje ženske z več moškimi hkrati: obsojati, preganjati mnogomoštvo
  23.      mnogonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima več nog: mnogonoga žival
  24.      mnogonóžec  -žca m (ọ̑) žival, ki ima več nog: dvonožci in mnogonožci ∙ ekspr. pazi, da te v gozdu ne popade kak mnogonožec žival
  25.      mnogoobrázen  -zna -o prid. (ā) knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: mnogoobrazni občutki / mnogoobrazna narava

   17.898 17.923 17.948 17.973 17.998 18.023 18.048 18.073 18.098 18.123  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA