Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (17.798-17.822)


  1.      midí  in mídi prid. neskl. (ȋ; ȋ) žarg., navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč ki je srednje dolžine: midi plašč; večerne obleke bodo ostale midi / midi dolžina ♪
  2.      midinétka  -e ž (ẹ̑) v francoskem okolju mlada delavka, zlasti šiviljske stroke: midinetke iz modnega salona // lahkoživo dekle: naveličal se je varietejskih lepotic, midinetk in modelov ♪
  3.      mígalica  -e ž (ȋ) 1. bot. trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, Briza: srednja migalica 2. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: fant je grozna migalica, niti pet minut ni pri miru ♪
  4.      mígati  -am nedov. (ȋ) 1. z delom telesa delati gibe sem in tja: migati z glavo, ušesi; med govorom je značilno migal z brado / pes veselo miga z repom maha 2. z gibi izražati kaj: oče mu z obrvmi miga in žuga; z očmi mu je migala, naj bo tiho / ljudje so ga poslušali in pri tem migali z rameni zmigovali, skomigali // z gibi roke, prsta vabiti, privabljati: migala mu je, naj pride k njej; z druge strani ceste mu je nekdo z roko migal; pren. slapovi ti kar skozi okno migajo, da jih pojdi občudovat 3. ekspr., redko ponujati se, kazati se: uspeh mu je migal z vseh strani / miga ji visoka renta, če vzame tega starca 4. ekspr. premikati se, gibati se, zlasti pri kakem opravilu: prsti predice so izredno hitro migali / nekaj čudnega je migalo pred njim na poti // delati: jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa; nikdar ni brez dela, vedno kaj miga ● nizko bolnik bo migal največ eno leto bo živel; ekspr. jezik mu kar naprej miga neprestano, veliko govori; ekspr. smrt mu je že migala pred očmi mu je bila blizu; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori migáje star.: bral je še enkrat, pritrjevalno migaje z glavo migajóč -a -e: hitro migajoči bički enoceličarjev ♪
  5.      migetálka  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk 2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah ♪
  6.      migetálkar  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami, Ciliata: v morju živeči migetalkarji ♪
  7.      migetáti  -ám stil. -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) hitro, lahno se premikati sem in tja: plamenček migeta v vetru / igle so ji urno migetale med prsti / ekspr. ranjeni golob je še migetal s perutmi je mahal // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde migetajo z jasnega neba ● pred očmi mi migeta zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migetajóč -a -e: migetajoče listje; migetajoče zvezde ♪
  8.      migetàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki migeta: migetave sence ♪
  9.      migljáti  -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč ● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru migljajóč -a -e: migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde ♪
  10.      migljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki miglja: migljavo listje / migljava svetloba sveč ♪
  11.      mígniti  -em dov. (í ȋ) 1. narediti gib z delom telesa: migniti z roko / brada mu je od časa do časa kar sama mignila 2. z gibom izraziti kaj: sedel je v kočijo in mignil kočijažu, naj požene; samo z očmi je mignil in otrok je takoj ubogal / ekspr. fant ni rekel nič, samo z rameni je mignil zmignil, skomignil // z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: mignil je znancu, naj prisede / s prstom mi je mignil, naj grem za njim 3. ekspr. steči, švigniti: privezal je konja in mignil v šotor; med drevesi sta kakor senci mignila dva moška // v prislovni rabi, navadno v zvezi kakor, kot bi mignil izraža veliko hitrost dejanja: kakor bi bil mignil, je bilo vsega konec; dopust mine, kot bi mignil; vrnem se, kot bi mignil ● ekspr. samo z mezincem mignem, pa ga izpustijo brez težav lahko to dosežem; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal ♪
  12.      migotáti  -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahno se premikati sem in tja: listi, plamenčki sveč migotajo v vetru / zrak migota nad razgreto pločevino / ekspr. pes veselo migota z repom maha / luč ob cesti nemirno migota // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so prijazno migotale ● pred očmi mi migota zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migotajóč -a -e: zrak je bil razgret in migotajoč; migotajoče luči ♪
  13.      migotàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki migota: migotava filmska slika / migotav zrak ♪
  14.      migrácija  -e ž (á) 1. spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva / knjiž. v času velikih migracij ljudstev preseljevanj ♦ ekon. migracija kapitala prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo; soc. dnevna (delovna) migracija vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj 2. biol. prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer, selitev: migracija alpske flore v ledeni dobi // začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja, parjenja; selitev: migracija ptic; vsakoletna migracija rib ♪
  15.      migránt  -a m (ā á) kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: večina migrantov se ne želi preseliti v kraj, kjer so zaposleni / pravice delavcev migrantov ♪
  16.      migrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov; seliti se, preseljevati se: veliko podeželskih prebivalcev migrira v bližnje gospodarske centre ♪
  17.      mihájlovičevec  -vca m (ȃ) ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića; četnik: spopad z mihajlovičevci ♪
  18.      mík  -a m (ȋ) knjiž., navadno s prilastkom privlačnost, mikavnost: ljudje množično nasedajo miku mesta; to bo dajalo delu poseben mik / ptičje petje daje naravi neizrekljiv mik / mn., ekspr. ženski miki čari / ekspr. knjiga je izreden mik za vse bibliofile ♪
  19.      mikádo  -a m (ȃ) naslov za japonskega cesarja: mikado se je vrnil v Tokio ◊ igr. družabna igra s paličicami različnih barv in vrednosti ♪
  20.      míkati 2 -am nedov. (ȋ) zastar. izobraževati, vzgajati: mikali so ga v zahodni Evropi / likal in mikal je svoj slikarski dar ♪
  21.      Miklávž  -a m (ȃ) v krščanskem okolju oseba, predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: Miklavž jih je obdaroval / to mu je Miklavž prinesel ♪
  22.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
  23.      miklávževka  -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
  24.      mikóza  -e ž (ọ̑) agr., med., vet. bolezen, ki jo povzročajo glivice: zdraviti mikozo ♪
  25.      míkroanalíza  -e ž (ȋ-ȋ) kem. analiza zelo majhne količine snovi: opraviti mikroanalizo ◊ ekon. analiza pojavov v posameznih gospodarskih enotah ♪

   17.673 17.698 17.723 17.748 17.773 17.798 17.823 17.848 17.873 17.898  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA