Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (17.076-17.100)


  1.      magistrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi ♪
  2.      mágma  -e ž (ȃ) geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme ♪
  3.      magnát  -a m (ȃ) nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat ♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski ♪
  4.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  5.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  6.      magnetílen  -lna -o prid. (ȋ) elektr. ki magneti: magnetilni tok; magnetilno navitje ♪
  7.      magnetít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita ♪
  8.      magnetízem  -zma m (ȋ) 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem ♪
  9.      magnétnica  -e ž (ẹ̑) fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug: odklon magnetnice ♪
  10.      magnetográm  -a m (ȃ) dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora: magnetogram seje ♪
  11.      magnetométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje magnetnega polja: protonski magnetometer ♪
  12.      magnézija  -e ž (ẹ́) krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo ♦ kem. magnezijev oksid ♪
  13.      magnólija  -e ž (ọ́) okrasno drevo ali grm z velikimi listi in velikimi rožnatimi, belimi cveti: magnolije v parku so se razcvetele / zimzelena magnolija ♪
  14.      magót  -a m (ọ̑) zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana ♪
  15.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
  16.      màh  tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe ● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem ◊ jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah ♪
  17.      mahagónovec  -vca m (ọ́) tropsko drevo, ki daje plemenit rdeče rjav les: deblo mahagonovca / pog. miza iz mahagonovca mahagonijevega lesa ♪
  18.      mahálo  -a s (á) 1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala; mahalo praproti 2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz // slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati ♪
  19.      maharáni  ž neskl. (ȃ) v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani ♪
  20.      mahàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki maha: vola sta stresala mahave uhlje / mahava hoja opotekajoča se, zibajoča se ♪
  21.      mahedrálo  -a s (á) slabš. 1. kar mahedra, navadno kos obleke: kaj si dala nase to mahedralo 2. kdor nerodno, okorno hodi: poglej tisto mahedralo ● slabš. s takimi mahedrali nočem imeti opravka neodločnimi ljudmi ♪
  22.      mahedráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se valujoče gibati: hlače mu mahedrajo; veter je prenehal in jadro mahedra; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala; vrvi mahedrajo sem in tja; ekspr. obleka mu kar mahedra na suhem telesu 2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje: svinja mahedra z ušesi / ekspr. z robcem mu mahedra maha 3. ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik že mahedra po sobi; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom ∙ ekspr. kam pa mahedraš greš mahedráje: mahedraje z vsem telesom je prišel mahedrajóč -a -e: mahedrajoče hlače; ohlapno mahedrajoč trebuh ♪
  23.      mahedràv  -áva -o prid. (ȁ á) ki mahedra: mahedravi uhlji; mahedrave hlače; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska mahedrávo prisl.: mahedravo so se premikali; obleka je mahedravo visela na njem; mahedravo oblečen ♪
  24.      máhničevec  -vca m (ȃ) pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec ♪
  25.      máhničevstvo  -a s (ȃ) Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom ♪

   16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA