Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (15.751-15.775)


  1.      kratkostêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima kratko steblo: kratkostebelna pšenica ♪
  2.      kratkostíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kratki stik: kratkostični tok; kratkostična napetost / kratkostični motor motor s kletko ♪
  3.      kratkotrájen  -jna -o prid., kratkotrájnejši (ā) ki traja malo časa: kratkotrajna ploha ga je čisto premočila; kratkotrajna sreča; kriza je bila le kratkotrajna ♪
  4.      kratkovíden  -dna -o prid., kratkovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo bližnje predmete: bil je zelo kratkoviden in je moral nositi očala / kratkovidne oči 2. nav. ekspr. ki ne vidi vnaprej poteka česa: kratkoviden politik / napovedi so se izkazale za zelo kratkovidne kratkovídno prisl.: v tem primeru je ravnal zelo kratkovidno ♪
  5.      kratkovláknat  -a -o prid. (ȃ) ki ima kratka vlakna: kratkovlaknata preja ♦ tekst. kratkovlaknati bombaž ♪
  6.      kratkovrát  in kratkovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kratek vrat: debel, kratkovrat človek / kratkovrat konj ♪
  7.      kratkožív  -a -o prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki malo časa živi: kratkožive rastline / ekspr. nove ideje so bile zelo kratkožive 2. fiz. ki hitro radioaktivno razpada: kratkoživi izotopi ♪
  8.      kráva  -e ž (á) 1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava ∙ nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno 2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana // kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti ◊ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia ♪
  9.      kravájec  -jca m (ȃ) star. droži, navadno v obliki hlebčkov: zamesiti kruh s kravajcem ♪
  10.      kraváta  -e ž (ȃ) (modni) dodatek, navadno k moški obleki, ki se namešča pod ovratnik srajce: nosil je temno kravato; kar naprej si je popravljal kravato; zavezati kravato; svilena kravata / nosil je črno kravato kot znamenje žalovanja ♪
  11.      krávji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krave: kravja koža; kravje mleko / konjski in kravji hlev; kravji zvonci / šel je za kravjega hlapca, pastirja / počasna kravja vprega ● nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlasten ◊ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin; vet. kravje koze virusna bolezen, ki se pojavlja navadno na kravjem vimenu v obliki izpuščajev; kravja stoja konj stoja z navznoter ukrivljenimi nogami; prisl.: piti po kravje ♪
  12.      kravlíst  tudi crawlíst -a [kravl-] m (ȋ) žarg., šport. športnik, ki goji kravl: bil je najboljši kravlist v državi ♪
  13.      kravójec  -jca m (ọ̑) nar. rastlina z zelo visokim votlim steblom in zelenkastimi cveti v kobulih; orjaški silj: čaj iz kravojca ♪
  14.      kráža  -e ž (á) nav. mn., nav. ekspr. črti v obliki črke X: delati križe in kraže; prim. križa kraža ♪
  15.      kŕc  medm. (ȓ) izraža lahen udarec s prsti, navadno za svarilo: udaril ga je po roki: krc / krc, ga je krcnil po ušesu; sam.: dobil boš krc ♪
  16.      kŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. lahno udariti s prsti, navadno za svarilo: močno ga je krcnil po nosu / krcnila je po sveči in jo ugasnila // ekspr. kratko, močno udariti: krcnil ga je po roki 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: dobro si ga krcnil ♪
  17.      kŕč  -a m (ȓ r̄) nehoteno, boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost: krč je polagoma popustil; zvijala se je v hudih krčih; sredstvo proti krčem; bolezen s hudimi krči v trebuhu; zvijal se je kakor v krčih / pog.: še vedno ga drži krč; prijel ga je krč v noge; krč ga stresa v enakomernih presledkih; krč ga je zvil / občutil je krč v želodcu krčevito, sunkovito bolečino / božjastni krč; črevesni krč; začeli so se porodni krči; smrtni krči / ekspr., z oslabljenim pomenom odrevenel je v krču groze; pren., knjiž. imperij stresajo predsmrtni krči; poletje se zvija v zadnjih krčih ♦ med. mrtvični ali otrpni krč tetanus; srčni krč angina pectoris ♪
  18.      krčílen 1 -lna -o prid. (ȋ) ki krči, upogiba: krčilna moč ♪
  19.      kŕčiti 1 -im nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé // ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila 2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja ● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila kŕčiti se 1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči 2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi krčèč -éča -e: krčeče se telo ♪
  20.      krčljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) krči: krčljive mišice; krčljive stene žil / krčljive lovke ♪
  21.      kŕčma  -e ž (r̄) preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi // ekspr. gostilna: posedati po krčmah ♪
  22.      kreácija  -e ž (á) navadno s prilastkom delo, ki je posledica uresničevanja določenih sposobnosti, prizadevanj zlasti na umetniškem področju, stvaritev: dovršene igralske, pevske kreacije; bil je nepristranski tudi do lastnih kreacij / zbirka pesmi je ena izmed njegovih številnih umetniških kreacij / kreacija Hamletovega lika se mu je zdela zelo zahtevna // obl. delo, ki je posledica uresničevanja izvirnih zamisli na področju mode: kostim je pariška kreacija / modna kreacija ♪
  23.      kreatívec  -vca m (ȋ) publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca ♪
  24.      kreatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki kreira, ustvarjalen: kreativni igralec / kreativna moč, sposobnost umetnika / kreativna fantazija / formativni in kreativni proces; kreativna dejavnost ♪
  25.      kreátor  -ja m (ȃ) 1. obl. kdor uresničuje svoje izvirne zamisli na področju mode: kreator pariških jesenskih modelov / slavni modni kreatorji 2. knjiž. kdor daje čemu bistvene značilnosti, oblikovalec: arhitekti kot kreatorji modernih stanovanj / kreator družbenega dogajanja ♪

   15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA