Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (15.701-15.725)
- kraljévi -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kralje: razkošni kraljevi dvorci; kraljevi prestol; mogočna kraljeva krona / kraljeva moč, oblast / izhaja iz kraljevega rodu / cesarsko-kraljevi [c. kr.] uradnik uradnik v avstroogrskem cesarstvu / v nagovoru vaše kraljevo veličanstvo // zelo velik, obilen; kraljevski: dobil je naravnost kraljevo plačilo ● star. kraljeva roža Blagajev volčin ◊ min. kraljeva voda mešanica solne in solitrne kisline, v kateri se topi zlato; šah. kraljevi gambit ♪
- králjevič -a m (ā) kraljev sin: mlad kraljevič / ekspr. danski kraljevič Hamlet; kraljevič Marko zlasti v srbskem okolju pravljična oseba, ki predstavlja moč in pravičnost ♪
- kraljevína -e ž (í) 1. država, ki ji vlada kralj: švedska kraljevina // državna ureditev, v kateri vlada kralj: kraljevina in republika / razglasiti državo za kraljevino 2. agr. trta s svetlo rdečimi grozdi: gojiti kraljevino // belo vino iz grozdja te trte: piti kraljevino ♪
- kraljíca -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: angleška kraljica; zdela se mi je kot kraljica 2. kraljeva žena: kralj in kraljica 3. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki je kje najvidnejša, najpomembnejša: kraljica plesa / knjiž. izbrana je bila za lepotno kraljico miss // kar je kje najvidnejše, najpomembnejše: jesen, kraljica barv / kraljica morja Benetke; kraljica športa atletika 4. star. matica (pri živalih): v mravljišču je bila tudi kraljica in ličinke 5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh; dama: izgubiti kraljico ◊ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi
♪
- kraljíček -čka m (ȋ) najmanjša ptica pevka z rdečo ali rumeno liso na temenu: veselo čivkanje kraljička; sinice in kraljički ♪
- krámar -ja m (ȃ) 1. nav. slabš. trgovec s cenenim, navadno drobnim blagom: na trgu so imeli kramarji svoje stojnice; kupiti pri kramarju; kramar s platnom; kramarji in mešetarji / takšne stvari prodaja vsak kramar trgovec 2. slabš. ozkosrčno pridobitniški, malenkosten človek: vse življenje je ostal čisto navaden kramar ♪
- kramaríja -e ž (ȋ) 1. nav. slabš. trgovina s cenenim, navadno drobnim blagom: odprl je majhno kramarijo; cigare je kupil v vaški kramariji // trgovanje s cenenim, navadno drobnim blagom: lotil se je kramarije 2. malo vredni drobni predmeti; krama: vso kramarijo je zložil predenj / kupil je samo kramarijo ♪
- kràmp krámpa m (ȁ á) 1. orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico: zavihteti kramp; tla so bila trda in moral je kopati s krampom; udariti, zamahniti s krampom; težek kramp / ekspr. ves dan so peli krampi ∙ ekspr. treba bo prijeti za kramp začeti fizično delati 2. slabš. močen, neroden konj: v hlevu je imel dva krampa / star, garjav kramp // nizko družabno nespreten, neroden človek: s takim krampom ne moreš nikamor / kaj hočeš, star kramp ni za tako delo ♪
- krámpar -ja m (ȃ) delavec, ki koplje s krampom: betonerji in kramparji / ekspr. če se ne maraš učiti, boš pa šel za kramparja ♪
- krámpež -a m (ȃ) nav. mn. 1. teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje: plezati s krampeži 2. nar. dereza: hoditi s krampeži ♪
- kraniálen -lna -o prid. (ȃ) anat. ki je bližje glavi: kranialni konec požiralnika ♪
- kránjstvo -a s (ā) 1. v stari Avstriji pripadnost k deželi Kranjski: kranjstvo in štajerstvo 2. star. slovenstvo: rad je poudarjal svoje kranjstvo / simbol kranjstva ♪
- kránjščina -e ž (á) 1. v stari Avstriji slovenski jezik na Kranjskem: koroščina, prekmurščina, štajerščina in kranjščina 2. star. slovenski jezik: govoriti kranjščino ♪
- krápek -pka m (ȃ) nav. mn., gastr. manjši krap, jed: postregli so jim s krapki ♪
- krápovec -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae ♪
- krás in kràs krása m (ȃ; ȁ á) svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu: pogozdovanje krasa / dinarski, primorski kras / prebivalci Krasa ♪
- krasílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se krasi, okrasen: krasilni predmeti / krasilno grmičevje / krasilna tehnika; krasilna dejavnost dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem okrasov, okraskov ♪
- kraslíka -e ž (í) bot. rastlina z več cvetnimi klaski v enostranskem socvetju, Melica: kraslika in bilnica ♪
- krásnik -a m (ȃ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik ◊ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana ♪
- krasoslóvje -a s (ọ̑) veda o krasu, kraških pojavih ♪
- krasôta -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: govoril je o ženski krasoti; tu ne manjka krasote in cvetja / občudovali smo krasote pokrajine ♪
- krasôtec -tca m (ó) knjiž. zelo lep moški; lepotec: mlad krasotec / pravi krasotec si ♪
- krástav -a -o prid. (á) ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege ♪
- kráščina -e ž (ȃ) 1. kraško narečje: govoriti v kraščini 2. knjiž., redko kamnat, kraški svet: pred njim se je razprostirala kraščina ♪
- kràt kráta m (ȁ ā) 1. mat. grafično znamenje za množenje: med številki napisati krat [x] 2. raba peša, v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: že nekaj kratov je menjal službo; koliko kratov sem mislil nate kolikokrat; velikokrat; kakšnih pet kratov me je obiskal petkrat / zastar. vsota se je izplačala v štirih kratih obrokih ♪
15.576 15.601 15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801