Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (15.151-15.175)


  1.      kompóst  -a m (ọ̑) gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti: pripraviti kompost; pognojiti travnike s kompostom; za hišo je bil velik kup komposta ♪
  2.      kompósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kompost: metati odpadke na kompostni kup / kompostna zemlja prst, ki ji je dodan kompost ♪
  3.      kompozícija  -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev 2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak ♪
  4.      kompresíja  -e ž (ȋ) 1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija 2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre ◊ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje ♪
  5.      komprésor  -ja m (ẹ̑) strojn. stroj za zgoščevanje, stiskanje plina: strojnica z motorji in kompresorji / dvostopenjski kompresor // priprava za vrtanje, lomljenje trdih snovi, ki deluje na stisnjeni zrak: s kompresorjem je zavrtal v živo skalo; sveder kompresorja ♪
  6.      komprimírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. manjšati prostornino plina zaradi večanja tlaka; zgoščati, stiskati: bat komprimira pline v valju; zrak se ob eksploziji komprimira komprimíran -a -o: komprimiran amoniak; na 150 atmosfer komprimiran kisik; komprimiran zrak ♦ teh. komprimirani beton beton, iz katerega se takoj po izdelavi izloči ves zrak ♪
  7.      kompromís  -a m (ȋ) sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis pri spornem vprašanju / ponudili so jim kompromis možnost kompromisne rešitve / slikar se je odločil za kompromis med tradicionalizmom in modernizmom // nav. slabš. popuščanje, odstopanje od svojih zahtev, načel v korist zahtev, načel drugega: to tvoje dejanje je kompromis; njegovo početje je izraz številnih kompromisov / meščanstvo je delalo kompromise s preostanki fevdalizma ● ekspr. ta človek ne pozna kompromisov je dosleden, načelen; ekspr. v teh stvareh je ravnal brez kompromisov dosledno, načelno ♪
  8.      kompromísarstvo  -a s (ȋ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) dela kompromise; nedoslednost, nenačelnost: to ga je zapeljalo v kompromisarstvo; oportunistično, prakticistično kompromisarstvo / boriti se proti kompromisarstvu ♪
  9.      kompromitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti ♪
  10.      komsomól  -a m (ọ̑) kratica, v Sovjetski zvezi organizacija komunistične mladine: izključili so ga iz komsomola; delegacija komsomola ♪
  11.      komsomólec  -lca m (ọ̑) kratica, v Sovjetski zvezi član komsomola: proslavo so organizirali komsomolci ♪
  12.      komsomólka  -e ž (ọ̑) kratica, v Sovjetski zvezi članica komsomola: postala je komsomolka ♪
  13.      komunálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na osnovne materialne pogoje življenja v naselju: komunalni objekti, naprave / povečana komunalna dejavnost; pomanjkljivo organizirane komunalne službe; cena komunalnih storitev / komunalni urad; komunalno podjetje / komunalni prispevek prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; komunalne dejavnosti službe, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju; komunalna ureditev zazidalnega zemljišča ureditev, ki zajema gradnjo cest, napeljavo vodovoda, elektrike, telefona, kanalizacije 2. publ. občinski: komunalna pristojnost / komunalni gozdovi ◊ polit. komunalni sistem politični sistem, ki temelji na komunah ♪
  14.      komunár  -ja m (ā) zgod. udeleženec pariške komune; komunard: nastopili so proti komunarjem / pariški komunarji ♪
  15.      komunárd  -a m (ȃ) 1. zgod. udeleženec pariške komune: preganjanje komunardov / pariški komunardi 2. ekspr., redko komunist: sodeluje s komunardi ♪
  16.      komunikácija  -e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji ♪
  17.      komunikatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki se da razumeti, dojeti; razumljiv, dojemljiv: moderna umetnost je premalo komunikativna; slikar hoče ostati čimbolj komunikativen / film je dobro komunikativno sredstvo // nav. ekspr. ki se zna prilagoditi, vključiti v družbo: ta človek je izredno komunikativen 2. komunikacijski: komunikativno tovarniško dvorišče / brezhibno delujoč komunikativni sistem / komunikativna funkcija jezika komunikatívno prisl.: te vasi so komunikativno dobro povezane z mestom ♪
  18.      komunikatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost komunikativnega: prepričljivost in komunikativnost prikazanih kratkih filmov / umetnikova težnja po komunikativnosti / ta literatura je brez komunikativnosti ♪
  19.      komunikologíja  -e ž (ȋ) veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo ♪
  20.      komunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na komuniste ali komunizem: mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistična družba; komunistične organizacije / komunistični voditelji; sestanek predstavnikov komunističnih partij / komunistična literatura / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije ◊ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 ♪
  21.      komunízem  -zma m (ȋ) brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom / izgradnja komunizma // gibanje za tako ureditev: komunizem se vse bolj širi // nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma ◊ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi ♪
  22.      komutácija  -e ž (á) 1. elektr. spreminjanje smeri električnega toka: nepravilna komutacija 2. ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali, posredovanje: avtomatska, ročna komutacija ♪
  23.      koncentrácija  -e ž (á) 1. navadno s prilastkom povečanje količine, množine česa na določenem mestu, območju; osredotočanje, kopičenje: prišlo je do koncentracije industrije v večjih centrih; zbirati podatke o koncentraciji vojaških sil / preprečiti pretirano koncentracijo bogastva koncentriranje / koncentracija oblasti je, se pojavlja v rokah peščice ljudi oblast je koncentrirana / žarg., voj. sovražne koncentracije so se pomikale proti jugu veliko vojakov, vojaških enot // s prislovnim določilom količina, množina česa v zmesi, raztopini: koncentracija soli v Mrtvem morju narašča; že majhna koncentracija ogljikovega monoksida v zraku je nevarna / 80-odstotna koncentracija solne kisline 2. (miselna) zbranost, osredotočenost: to delo zahteva precejšnjo koncentracijo; koncentracija med poukom; zmožnost popolne koncentracije / miselna koncentracija ◊ ekon. koncentracija kapitala večanje kapitala z akumulacijo, centralizacijo; količina kapitala, s katero kdo razpolaga ♪
  24.      koncentrát  -a m (ȃ) snov, navadno trdna, dobljena z odstranitvijo (večjega dela) tekočine in odvečnih sestavin: mesni, paradižnikov koncentrat; koncentrat iz zelenjave / povečana poraba jušnih koncentratov // metal. ruda, iz katere je odstranjen večji del nekakovostnih sestavin, obogatena ruda: predelava surovin v koncentrate / cinkov, svinčev koncentrat ◊ agr. umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi ♪
  25.      koncéntričen  tudi koncêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki ima isto, skupno središče, istosrediščen: satelita se gibljeta v koncentričnih krogih; koncentrične razpoke v steklu / mesto je zasnovano po koncentričnem načrtu 2. ki je z več strani usmerjen k istemu cilju, na isto mesto: sovražnik se je odločil za koncentričen napad / koncentričen pritisk z vseh strani ♦ šol. koncentrična razvrstitev učne snovi razvrstitev učne snovi, pri kateri se ista snov obravnava na več stopnjah šolanja, vsakikrat bolj poglobljeno in razširjeno ♪

   15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA