Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (14.898-14.922)


  1.      kódravost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kodravega: enakomerna kodravost las / kodravost volne ♦ agr. bolezen rastlin, pri kateri se poganjki in listi kodrajo ♪
  2.      kódrček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: izpod rute so ji silili temni kodrčki / delati si kodrčke ♪
  3.      kodrlájsast  -a -o prid. (ā) pog. ki je različnih, nedoločnih barv: ima kodrlajsaste oči / slabš. ta obleka je preveč kodrlajsasta barvno neskladna, pisana ♪
  4.      kodroglàv  in kodrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima kodraste lase: kodroglavi fantič ♪
  5.      kodroglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima kodraste lase: dekle hodi z nekim kodroglavcem ♪
  6.      kodrolás  in kodrolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kodraste lase: visok kodrolas fant / kodrolasa glava ♪
  7.      kodroláska  -e ž (ȃ) nav. ekspr. ženska, ki ima kodraste lase: videli so ga v družbi z neko kodrolasko ♪
  8.      kodrolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima nakodrane liste: kodrolistna rastlina ♪
  9.      koeficiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev ♪
  10.      kòeksisténca  -e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti ♪
  11.      kofeín  -a m (ȋ) farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin ♪
  12.      kofétarica  -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪
  13.      kohezíja  -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule iste snovi: kohezija med molekulami vode; pren., knjiž. kohezija politične zavesti ♪
  14.      kohezívnost  -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva ♪
  15.      koincidénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje: do takih koincidenc vedno prihaja; koincidenca interesov posameznika in družbe / ta koincidenca je verjetno čisto slučajna ♪
  16.      koincidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koincidenco: koincidenčni interesi ♦ geom. koincidenčna ravnina v nekaterih projekcijskih sistemih geometrijsko mesto točk, katerih prirejena risa sovpadata ♪
  17.      kóji  -a -e zaim. (ọ̑) zastar. kateri, ki: macesen, pod kojim stojimo ♪
  18.      kók  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki kroglice: koki in spirili ♪
  19.      kóka  -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca ♪
  20.      kokainístka  -e ž (ȋ) ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka ♪
  21.      kokárda  -e ž (ȃ) nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda ♪
  22.      kokcídij  -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria ♪
  23.      kokcidióza  -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze ♪
  24.      kóker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
  25.      kokéta  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa ♪

   14.773 14.798 14.823 14.848 14.873 14.898 14.923 14.948 14.973 14.998  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA