Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (1.248-1.272)



  1.      dvótičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) lit. ki ima dve kitici: dvokitična pesem
  2.      dvókolónski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) tisk. postavljen v dveh kolonah, stolpcih: dvokolonski stavek / na prvi strani je jubilantova dvokolonska slika slika v širini dveh kolon, stolpcev
  3.      dvókovínski  -a -o prid. (ọ̑-) teh. ki je iz dveh kovin: dvokovinska plošča, žica
  4.      dvólastníški  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na dvolastnike ali dvolastništvo: dvolastniške pravice; dvolastniško dovoljenje za prehod čez mejo / dvolastniško posestvo
  5.      dvólítrski  -a -o prid. (ọ̑-í) ki drži dva litra: dvolitrska steklenica
  6.      dvóosmínski  -a -o prid. (ọ̑-) muz. ki obsega dve osminki: dvoosminski takt
  7.      dvópolovínski  -a -o prid. (ọ̑-) muz. ki obsega dve polovinki: dvopolovinski takt
  8.      dvópoménski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva pomena: dvopomenski izraz; dvopomenska beseda
  9.      dvoránski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče 2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev
  10.      dvorjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na dvorjane: bili so stara dvorjanska rodbina
  11.      dvórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica
  12.      dvóstanovánjski  -a -o prid. (ọ̑-) v zvezi dvostanovanjska hiša hiša, ki ima dve stanovanji: zidati dvostanovanjsko hišo
  13.      dvóstôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim
  14.      dvóstránkarski  -a -o prid. (ọ̑-) ki ima dve politični stranki: dvostrankarski sistem / dvostrankarska vlada
  15.      dvóstránski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama ◊ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo dvóstránsko prisl.: dvostransko obvezna pogodba
  16.      dvótédenski  -a -o [dǝn] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. ki traja dva tedna: dvotedenski dopust; dvotedensko bivanje 2. star dva tedna: dvotedenski dojenček
  17.      dvótretjínski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na dve tretjini: izglasovati kaj z dvotretjinsko večino
  18.      dvóústniški  -a -o prid. (ọ̑-) lingv. dvoustničen: dvoustniški soglasnik
  19.      dvóvídski  -a -o prid. (ọ̑-) lingv., navadno v zvezi z glagol ki ima dva vida: roditi, telefonirati in drugi dvovidski glagoli
  20.      dvóvišínski  -a -o prid. (ọ̑-) šport., navadno v zvezi dvovišinska bradlja bradlja, ki ima eno bradeljnico višje od druge: vaje na dvovišinski bradlji
  21.      dvóvodníški  -a -o prid. (ọ̑-) elektr. ki je iz dveh vodnikov, žic: dvovodniški vod
  22.      džíngiskánski  -a -o prid. (-) ekspr. zelo krut, brezobziren: džingiskansko nasilje
  23.      džúngelski  -a -o [gǝl] prid. () nanašajoč se na džunglo: bujno džungelsko rastlinstvo / na sporedu je serija džungelskih filmov / džungelski zakon močnejšega
  24.      edáfski  -a -o () pridevnik od edafon: edafski faktorji povzročajo, da postane prst rodovitna
  25.      édamski  -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi edamski sir trdi sir v obliki krogle ali valja z rdeče povoščeno skorjo: rezina edamskega sira

   1.123 1.148 1.173 1.198 1.223 1.248 1.273 1.298 1.323 1.348  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA