Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (12.451-12.475)



  1.      hierátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir 2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost ◊ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
  2.      hieroglíf  -a m () 1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife // mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi 2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov
  3.      hífa  -e ž () bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka
  4.      higiéna  -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
  5.      higiéničarka  -e ž (ẹ́) ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu
  6.      higiénik  -a m (ẹ́) zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika // kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik
  7.      higrofílen  -lna -o prid. () bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina
  8.      higrofít  -a m () bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit
  9.      higrofóben  -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina
  10.      higrográf  -a m () meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku
  11.      higroskópen  -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov
  12.      higroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen
  13.      hihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov., í; ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
  14.      hihitàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska
  15.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  16.      híkori  -ja m () severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa
  17.      hilozoízem  -zma m () filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije
  18.      himêra  -e ž () v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
  19.      hímna  -e ž () 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev
  20.      hinávec  -vca m () hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec
  21.      híp  -a m () zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno
  22.      hìp  medm. () v zvezi s hura izraža (angleški) mornarski pozdrav: »Hip, hip!« »Hura!«
  23.      hípen  -pna -o prid. () ki traja zelo kratek čas: hipen pogled; hipna nepazljivost, slabost; njegova vnema je bila hipna / hipno povečanje pritiska / hipna smrt hípno prisl.: hipno so utihnili
  24.      hipêrbola  -e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo
  25.      hiperboloíd  -a m () geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi

   12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA