Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (12.351-12.375) 
- hebréjščina -e ž (ẹ̑) hebrejski jezik: proučevati hebrejščino ♪
- hedóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. hedonski: hedonična čustva ♪
- hedónik -a m (ọ́) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik ♪
- hegemón -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
- hegemoníja -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
- hehetàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) heheta: hehetav človek ♪
- héjslovánstvo -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪
- hekatómba -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
- heksagonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- héksakord in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov ♪
- heksámeter -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih ♪
- helebárda -e ž (ȃ) nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo ♪
- heleníst -a m (ȋ) strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist ♪
- helenízem -zma m (ȋ) 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini ♪
- helenizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali helenizíran -a -o: Grki in helenizirani tujci ♪
- héler -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar ♪
- hélikon -a m (ẹ̑) muz. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena ♪
- helikópter -ja m (ọ́) motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja ♪
- heliocéntričen tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem ♪
- heliofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline ♪
- heliográf -a m (ȃ) 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje ♪
- heliostát -a m (ȃ) astr. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer ♪
- héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
- heliotropízem -zma m (ȋ) bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe ♪
- helmintíaza tudi helmintiáza -e ž (ȋ; ȃ) med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci ♪
12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 
