Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (11.423-11.447)



  1.      gábro  -a m () petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov
  2.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi ( á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
  3.      gádnjak  -a m () bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa
  4.      gádovec  -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca
  5.      gag  tudi geg -a [gêg] m () knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu: gagi in situacijski dovtipi; film z učinkovitimi originalnimi gagi
  6.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov
  7.      gagát  -a m () petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti: okraski iz slonove kosti in gagata
  8.      gagáten  -tna -o prid. () 1. petr. ki je iz gagata: gagatni okrasek 2. črn in bleščeč se kot gagat: gagatne zenice so se ji lesketale
  9.      gágati  -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile
  10.      gáj  -a m (ā) redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji // pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj
  11.      gajéta  -e ž (ẹ̑) navt. večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom
  12.      gájica  -e ž () črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in Slovencih: bohoričico je spodrinila gajica; pisati v gajici
  13.      gajlárdija  -e ž (á) vrtn. vrtna rastlina z razvejanim steblom in živobarvnimi cveti v koških, Gaillardia
  14.      gála  -e ž (ā) knjiž. svečana, paradna obleka: pojavil se je oblečen v sijajno galo; častniki v gali
  15.      galaktóza  -e ž (ọ̑) kem. monosaharid, ki je kemično vezan v laktozi
  16.      galán  -a m () knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev
  17.      galánten  -tna -o prid., galántnejši () 1. ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je znan kot zelo galanten gospod; ljubezniv, galanten človek; kljub robatemu videzu je včasih prav galanten / galantna navada ♦ um. galantni stil rokoko 2. star. ljubezenski, erotičen: na vsak način je hotel prikriti galantno avanturo galántno prisl.: galantno ji je pokimal v pozdrav; v družbi se zna galantno vesti
  18.      galanteríja  -e ž () 1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo: lesna, usnjena galanterija; konfekcija in galanterija // trgovina s takimi predmeti: torbico je kupila v galanteriji 2. star. galantnost: pregrešil se je zoper galanterijo / stereotipna dvorska galanterija v trubadurski poeziji dvorjenje
  19.      gálban  -a m () knjiž. dišeč smolast izcedek iz perzijskih in afriških kobulnic: prodajali so galban in redke dišave
  20.      galénika  -e ž (ẹ̄) farm. farmacevtska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov: v lekarni sta oddelka za recepturo in galeniko
  21.      galeón  -a m (ọ̑) navt. srednjeveška vojna ali trgovska jadrnica s tremi jambori: španski galeoni
  22.      galeót  -a m (ọ̑) knjiž. galjot: benečanski galeoti
  23.      galeríja  -e ž () 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov ◊ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
  24.      galeríst  -a m () uslužbenec v galeriji: galeristi in muzealci // lastnik galerije: ugleden italijanski galerist
  25.      galêrtast  -a -o prid. () biol. ki je iz galerte: celice so obdane z galertastim ovojem

   11.298 11.323 11.348 11.373 11.398 11.423 11.448 11.473 11.498 11.523  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA