Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (11.001-11.025)



  1.      fatálen  -lna -o prid., fatálnejši () ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškegamed. fatalen potek bolezni // neizbežen, neogiben: trdijo, da je vojna fatalna
  2.      fatalízem  -zma m () verovanje v neizbežnost usode, vdanost v usodo: tolažiti se s fatalizmom; vzhodnjaški fatalizem; boj zoper fatalizem
  3.      fáustičen  -čna -o [fas-] prid. (á) redko faustovski: faustičen problem; faustično iskanje
  4.      fauvíst  in fovíst -a [fov-] m () predstavnik fauvizma: francoski fauvisti; slike fauvistov
  5.      faux pás  faux pása [fopa -ja] m () knjiž. dejanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami; spodrsljaj, napaka: narediti, zagrešiti faux pas
  6.      fávl  -a m (á) žarg., šport. ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek, prestopek: napravil je več favlov
  7.      fávn  -a m () v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami: smeh favnov
  8.      fávna  -e ž () živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo: proučevati floro in favno pokrajine; globokomorska, planinska favna; bogata favna naših gozdov / tropska morja s pisano ribjo favno
  9.      favorít  -a m () 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenec: favoriti so se zgrnili okrog vladarja / že nekaj časa ni več favorit vseh
  10.      favorítinja  -e ž () 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja
  11.      favorítka  -e ž () 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka
  12.      fáza  -e ž (á) 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze 5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi
  13.      fázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na fazo: fazna kontrola kvalitete izdelkov / fazna razlika / fazna napetost / fazni vodnik vodnik, ki ni zvezan z zemljo pri napeljavi za izmenični električni tok / fazna sprememba
  14.      fazóna  tudi fasóna -e ž (ọ̑) oblika obleke ali obutve, kroj: kakšno fazono si boš izbrala? enostavna, najmodernejša fazona; čevlji različnih fazon // ovratniški del obleke, zlasti plašča in jopice: plašč z majhno fazono
  15.      febrílen  -lna -o prid. () med. ki ima visoko telesno temperaturo, vročinski: febrilen bolnik / febrilni stadij bolezni; pren. za vsa pisateljeva dela je značilna febrilna rahločutnost in prizadetost
  16.      febronianízem  -zma m () rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom: v avstrijskih središčih sta se takrat močno razmahnila janzenizem in febronianizem
  17.      federácija  -e ž (á) 1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država: boriti se za federacijo // skupni, zvezni del državne oblasti: družbene funkcije republike in federacije; to spada v pristojnost federacije 2. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi, zveza: mednarodna športna federacija; federacija bivših borcev
  18.      federát  -a m () zgod., pri starih Rimljanih vojak barbarske vojaške enote, ki se je borila pod rimskim vrhovnim poveljstvom
  19.      feferón  -a m (ọ̑) kulturna rastlina, podobna papriki, ali njen podolgovati, pekoči sad: vložiti feferone; rdeči, zeleni feferoni; sendvič s feferonom
  20.      féjst  in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nižje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan
  21.      fekálije  -lij ž mn.) odpadki, zlasti iz iztrebkov: speljati fekalije v kanalizacijo; odvoz fekalij
  22.      feláh  -a m (ā) v arabskem okolju kmet: egiptovski felahi; nizka življenjska raven felahov
  23.      féldmaršál  -a m (ẹ̑-) v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: feldmaršal je poveljeval armadnemu korpusu
  24.      féldvebel  -bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti
  25.      felibríst  -a m () v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu

   10.876 10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA