Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (10.898-10.922)


  1.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo ♪
  2.      Évin  -a -o prid. (ẹ̑) rel. nanašajoč se na Evo: freska prikazuje prizore iz Adamovega in Evinega življenja ● ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola ♪
  3.      evmenída  -e ž (ȋ) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja ♪
  4.      evnúh  -a m (ū) v muslimanskem okolju skopljen moški, skopljenec: hareme so čuvali evnuhi; pren., slabš. duševni evnuh ♪
  5.      evocírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v spominu oživiti, priklicati v spomin: evocirati dogodke iz študentskih let / evocirati spomine na kaj / publ.: evociral bi znano študijo o tem problemu spomnil bi na, opozoril bi na; scenograf je poskušal evocirati likovno modo Cankarjevega časa prikazati, predstaviti ♪
  6.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev ♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev ♪
  7.      evokatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izzove evokacijo: začetek romana je izrazito evokativen ♦ lit. evokativni ekvivalent evokacija ♪
  8.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji ♪
  9.      evolucionízem  -zma m (ȋ) nauk o postopnem spreminjanju česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike: biološki evolucionizem; problem evolucionizma ♪
  10.      evolutíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov ♪
  11.      evolvénta  -e ž (ẹ̑) geom. krivulja, ki pravokotno seka tangente kake krivulje ♪
  12.      evolvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente ♪
  13.      évročék  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve: plačati z evročekom ♪
  14.      evrokomunízem  -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
  15.      evropeízem  -zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov ♪
  16.      evrópstvo  -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva ♪
  17.      evrovizíja  -e ž (ȋ) skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti ♪
  18.      Evstáhijev  -a -o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
  19.      ex vóto  [eks-] prisl. (ọ̑) rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube: stara slika, podarjena ex voto ex vóto ex vóta m predmet, ki je narejen, podarjen zaradi obljube: baročni ex voti ♪
  20.      ezófagus  -a in -ga m (ọ̑) anat. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca; požiralnik ♪
  21.      ezotêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja ♪
  22.      ézul  -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici ♪
  23.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
  24.      fá  m neskl., tudi fá fája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici ♪
  25.      fábričan  in fabríčan -a m (á; ȋ) pog. tovarniški delavec: fabričani so razmetavali precej denarja za pijačo ♪

   10.773 10.798 10.823 10.848 10.873 10.898 10.923 10.948 10.973 10.998  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA