Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (10.523-10.547)


  1.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument ♪
  2.      eléktrodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike ♪
  3.      eléktroencefalográf  -a m (ẹ̑-ȃ) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v možganih ♪
  4.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-ȃ) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu ♪
  5.      eléktroindustríja  -e ž (ẹ̑-ȋ) industrija, ki proizvaja električne priprave, naprave: proizvodi elektroindustrije ♪
  6.      eléktroinženír  -ja m (ẹ̑-í) strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok ♪
  7.      eléktrojêklo  in eléktro jêklo -a s (ẹ̑-é) metal. jeklo, ki se pridobiva v elektropeči: povečati proizvodnjo valjanih izdelkov in elektrojekla ♪
  8.      eléktrokár  -a m (ẹ̑-ȃ) elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček ♪
  9.      eléktrokardiográf  -a m (ẹ̑-ȃ) med. aparat, ki sprejema in grafično prikazuje električne tokove v srčni mišici ♪
  10.      eléktrokávstika  -e ž (ẹ̑-á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari električni tok ♪
  11.      eléktrokoagulácija  -e ž (ẹ̑-á) med. skrknjenje tkiva z električnim tokom ♪
  12.      elektrolít  -a m (ȋ) 1. kem. snov, ki raztopljena ali staljena v obliki ionov prevaja električni tok: kisline, baze in soli so elektroliti; močni, šibki elektroliti; prehod električnega toka skozi elektrolit 2. žarg. elektrolitni kondenzator: zamenjati elektrolite in upore v radijskem sprejemniku ♪
  13.      elektrolítičen  -čna -o prid. (í) teh. elektrolitski: elektrolitično rafiniranje ♪
  14.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom ♪
  15.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
  16.      eléktromehánika  -e ž (ẹ̑-á) dejavnost, ki izkorišča hkrati električne in mehanske pojave: tovarna je specializirana za elektromehaniko ♪
  17.      eléktrometalurgíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) metalurgija, ki uporablja električno energijo za pridobivanje in čiščenje kovin: bogate vodne sile so osnova za elektrometalurgijo ♪
  18.      eléktron  -a m (ẹ̑) 1. num. zlitina zlata in srebra, ki se je v stari Grčiji uporabljala za kovanje zlatnikov: zlatnike so kovali iz elektrona 2. min. samorodno zlato, ki vsebuje približno četrtino srebra: najdišče elektrona 3. metal. zlitina magnezija in aluminija, cinka, mangana ♪
  19.      elektrón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec z negativnim električnim nabojem: elektroni in protoni; usmeriti curek elektronov; kroženje negativnega elektrona okrog pozitivnega jedra / pozitivni elektron pozitron; prosti elektron ki ni vezan na strukturo atoma; valenčni elektron ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli ♪
  20.      elektrónik  -a m (ọ́) 1. strokovnjak za elektroniko: seja elektronikov 2. pog. kdor ustvarja elektronsko glasbo: na festivalu so s svojimi skladbami sodelovali tudi elektroniki ♪
  21.      elektrónika  -e ž (ọ́) veda o električnem prevajanju v vakuumu, plinih in polprevodnikih ter o praktični uporabi teh pojavov: razvoj elektronike; uveljavljanje elektronike v industriji / mednarodni kongres elektronike; industrija za elektromehaniko, telekomunikacije in elektroniko ♪
  22.      elektrónka  -e ž (ọ̑) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka: zamenjati elektronko; uporaba elektronk v kibernetiki; radijski aparat s šestimi elektronkami / Braunova elektronka v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; plinska elektronka katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; snemalna elektronka ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; vakuumska elektronka pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru ♪
  23.      eléktrostátičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrostatika: elektrostatično polje / elektrostatični generator, voltmeter ♪
  24.      eléktrošók  -a in eléktrošòk -ôka m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȍ ẹ̑-ō) psiht. z električnim tokom povzročen šok: zdravljenje z elektrošoki ♪
  25.      eléktrotéhničen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrotehniko: elektrotehnični izdelki / elektrotehnična šola elektrotehniška šola ♦ teh. elektrotehnični baker, porcelan baker, porcelan, ki se uporablja v elektrotehniki ♪

   10.398 10.423 10.448 10.473 10.498 10.523 10.548 10.573 10.598 10.623  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA