Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (10.476-10.500)


  1.      ekstrákt  -a m (ȃ) trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček: tobakov ekstrakt; ekstrakti iz zdravilnih zelišč; tovarna za taninov ekstrakt / mesni ekstrakt; kis iz kisovega ekstrakta; limonin ekstrakt v prahu; pren. fantazija je tvoren ekstrakt osebnosti ♪
  2.      ekstraktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. kem. ki se da ekstrahirati: ekstraktivne sestavine lesa; ekstraktivna snov 2. knjiž. nanašajoč se na pridobivanje, črpanje naravnih surovin: ekstraktivna dejavnost, industrija ♪
  3.      ekstrapolácija  -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
  4.      ekstrapolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
  5.      ekstravagánten  -tna -o prid. (ȃ) ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben: ekstravagantni čevlji; manekenke so pokazale tudi nekaj ekstravagantnih modelov; ekstravagantno vedenje / je precej ekstravaganten; ekstravagantna ženska ekstravagántno prisl.: ekstravagantno oblečen ♪
  6.      ekstrém  -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije ♪
  7.      ekstrémen  -mna -o prid., ekstrémnejši (ẹ̑) 1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran: ekstremne ideje; ekstremna politika; najbolj ekstremno glasbeno delo v zadnjem času / ekstremni temperament; ekstremna smer v stranki; ekstremno stališče / ekstremen človek / ekstremni ukrep; ekstremna kazen pretirano ostra, najvišja // alp. nanašajoč se na plezanje v izredno težkih, izjemnih smereh s pretežno uporabo tehničnih sredstev: ekstremni alpinist; ekstremni plezalni poizkusi v Alpah; ekstremna alpinistika 2. mat. največji ali najmanjši: ekstremna vrednost količine ekstrémno prisl.: ekstremno težka plezalna smer ♪
  8.      ekstremíst  -a m (ȋ) človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež: poznam ga, v vseh stvareh je ekstremist / ekstremisti v moderni arhitekturi // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: ekstremisti so v zadnjem času poizkusili več atentatov; levi in desni ekstremisti v stranki ◊ alp. ekstremni alpinist ♪
  9.      ekstremitéta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina: členasta ekstremiteta; sprednje, zadnje ekstremitete goveda / spodnja ekstremiteta noga; zgornja ekstremiteta roka; ekstremitete pri človeku udi ♪
  10.      ekstremízem  -zma m (ȋ) 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas ♪
  11.      ekstrémnež  -a m (ẹ̑) redko ekstremist: večkrat se je sprl s kakim ekstremnežem ♪
  12.      éktoparazít  -a m (ẹ̑-ȋ) biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec ♪
  13.      ekvátor  -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
  14.      ekvatoriál  -a m (ȃ) astr. daljnogled, ki je nameščen tako, da more slediti dnevnemu gibanju zvezd z enim samim vrtenjem ♪
  15.      ekvatoriálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ekvator: ekvatorialni del Afrike / ekvatorialno podnebje ♦ geogr. ekvatorialni tok morski tok, ki teče blizu ekvatorja od vzhoda proti zahodu ♪
  16.      ekvidistánten  -tna -o prid. (ȃ) geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen: ekvidistantne točke na krožnici ♦ geogr. ekvidistantna projekcija projekcija, ki na karti v največji meri reproducira pravilne razdalje ♪
  17.      ekvilibrístika  -e ž (í) artistična ravnotežna spretnost: umetnik v ekvilibristiki; pren., ekspr. njegovi naravi so tuje čustvene skrajnosti in intelektualna ekvilibristika ♪
  18.      ekvinokciálen  -lna -o prid. (ȃ) redko ekvinokcijski: ekvinokcialna noč ♪
  19.      ekvinókcij  -a m (ọ́) astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje: bliža se ekvinokcij / jesenski ekvinokcij 23. septembra; pomladanski ekvinokcij 21. marca ♪
  20.      ekvipotenciálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki ima enak potencial kot izbrana točka: ekvipotencialna ploskev ♪
  21.      ekvivalénca  -e ž (ẹ̑) razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost: sistemi delitve temeljijo na ekvivalenci dela in dohodka / ekvivalenca šolskih spričeval tujih držav enaka veljavnost ♪
  22.      ekvivalènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim: plačilo naj bo v resnici ekvivalent vloženemu delu; za žrtvovano figuro je dobil ekvivalent v treh kmetih / najti ekvivalent tuji besedi domač izraz z enakim pomenom; družbeni ekvivalent umetnosti družbena stvarnost, ki je njena vsebinska osnova ♦ ekon. blagovni ekvivalent enaka vrednost v blagu pri blagovni izmenjavi; denarni ekvivalent enaka vrednost v denarju; splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji ♪
  23.      ekvivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni ◊ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem. ekvivalentna masa masa elementa, ki se veže z enim gramatomom vodika ali ga zamenja v spojini; mat. ekvivalentni enačbi enačbi, ki določata isto množico rešitev; psih. ekvivalentni testi testi, ki merijo iste psihične lastnosti, čeprav so drugače sestavljeni ♪
  24.      elaborát  -a m (ȃ) izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari: izdelati elaborat o gospodarski pomoči; pripraviti elaborate za graditev novih elektrarn / ureditveni elaborat načrt / redko učenke so oddale svoje elaborate pismene izdelke, naloge ♪
  25.      elán  -a m (ȃ) velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema: elan raste, upada; nima več pravega elana; mladi so prinesli svežost in elan; delati z velikim elanom / delovni, revolucionarni elan ◊ filoz. življenjski elan ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij ♪

   10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA