Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (10.123-10.147)


  1.      dvanajsták  -a m (á) 1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka 2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake 3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov ♪
  2.      dvanajstér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je dvanajstih vrst: dvanajstere dajatve; sam.: rel. dvanajsteri apostoli ♪
  3.      dvanajsterák  -a m (á) lov. jelen, ki ima na vsakem rogu po šest odrastkov: dvanajsterak je stopal naravnost proti njemu / nepravilni dvanajsterak ki ima na enem rogu šest, na drugem pa manj odrastkov ♪
  4.      dvanajstérec  in dvanajstêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) 1. geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dodekaeder: izračunati površino dvanajsterca 2. lit. verz, ki ima dvanajst zlogov in cezuro za šestim zlogom ♪
  5.      dvanajstérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvanajst listov: knjižnica ima tudi nekaj dvanajsterk 2. nav. mn., alp. dereza z dvanajstimi konicami: navezal si je dvanajsterke ♪
  6.      dvanajsterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima dvanajst kotov: plošča v obliki dvanajsterokotnika ♪
  7.      dvánajsti  in dvanájsti -a -o štev. (ȃ; á) ki v zapovrstju ustreza številu dvanajst: dvanajstega [12.] septembra; v dvanajstem letu; okoli dvanajste (ure) 12h; 24h / dvanajsti del celote ∙ ekspr. nekaterim običajem bije dvanajsta ura izginjajo, se izgubljajo; ekspr. nevarnost je spoznal šele ob dvanajsti uri v zadnjem trenutku, hipu ♪
  8.      dvanajstíca  -e ž (í) 1. pog. številka dvanajst: napisal je več dvanajstic // redko ducat: kupil je nekaj dvanajstic hlodov 2. dvanajst prav napovedanih izidov od dvanajstih tekem pri športni napovedi: v drugi kombinaciji je imel dvanajstico 3. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: plačati z dvanajstico ♪
  9.      dvanajstíja  -e ž (ȋ) zgod. sodišče z dvanajstimi, navadno voljenimi prisedniki v fevdalni dobi: dvanajstija je izrekla sodbo ♪
  10.      dvanajstína  -e ž (í) 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine ♪
  11.      dvanajstínka  -e ž (ȋ) redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina: svojo dvanajstinko je že pri zapuščinski razpravi odstopil bratu ♪
  12.      dvánajstléten  in dvanájstléten -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star dvanajst let: dvanajstletni deček 2. ki traja dvanajst let: dvanajstletno obiskovanje šole ♪
  13.      dvánajstúren  in dvanájstúren -rna -o prid. (ȃ-ȗ; á-ȗ) ki traja dvanajst ur: dvanajsturni vojaški spopad; čakalo ga je nepretrgano dvanajsturno delo ♪
  14.      dvátisočléten  -tna -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki traja dva tisoč let: narod z dvatisočletno kulturno tradicijo ♪
  15.      dve...  ali dvé... in dve... prvi del zloženk (ẹ̑) z izrazom ženskega ali srednjega spola nanašajoč se na število dve: dveleten, dvetretjinski ♪
  16.      dvéléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star dve leti: dveleten otrok 2. ki traja dve leti: dveletna praksa / dveletna kmetijska šola ♪
  17.      dvelétka  -e ž (ẹ̑) dveletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: prvo leto dveletke je uspešno zaključeno ♪
  18.      dvésto  štev. neskl., stil. dvésto dvéstotih (ẹ̑) izraža število ali številko dvesto [200]: dvesto deset kilometrov; v dvesto letih ♪
  19.      dvéstoléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja dvesto let: dvestoletno nasprotje med državama / do takšnih rezultatov so prišli na osnovi dvestoletnih izkušenj ♪
  20.      dvéúren  -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ) ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo ♪
  21.      dvíg  -a m (ȋ) glagolnik od dvigniti ali dvigati: a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov ♪
  22.      dvigáč  -a m (á) kdor kaj dviga: dvigači so dvignili mlaj na ramena ♦ lov. pes, ki dvigne, spodi divjad ♪
  23.      dvigálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj dviga: dvigalci so dvignili mlaj // šport., v zvezi dvigalec uteži športnik, ki goji dviganje uteži: ekipa naših dvigalcev uteži je dosegla drugo mesto ♪
  24.      dvígalica  -e ž (ȋ) lov. zanka za lovljenje divjadi na upognjeni veji ali tanjšem deblu, ki ob sprožitvi dvigne plen od tal: nastavljati dvigalice; prenekaterega zajca ali srno je ujel na dvigalico ♪
  25.      dvigálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. žel. prenosna naprava za dviganje lažjih vagonov: z dvigalko umakniti vozilo s tira; dvigalka na vreteno 2. lov. železna past, ki se sproži z dvigom vabe: nastaviti dvigalko ♪

   9.998 10.023 10.048 10.073 10.098 10.123 10.148 10.173 10.198 10.223  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA