Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kar (326-350)

326.      fijákar  -ja m (ȃ) pog. kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo; izvošček, prevoznik: najeti fijakarja; dunajski fijakarji / peljati se s fijakarjem ♪
327.      fijákarski  -a -o (ȃ) pridevnik od fijakar: pokanje fijakarskih bičev; fijakarski konj ♪
328.      frákar  -ja m (ȃ) slabš., nekdaj človek iz meščanskih krogov, ki s svojim vedenjem kaže, da se ima za družbeno več vrednega: nisem ne aristokrat ne frakar; zmerjali so ga s frakarjem; veljaki in frakarji ♪
329.      frakaríja  -e ž (ȋ) slabš., nekdaj frakarji: tam se zbira samo frakarija // frakarstvo: zoprna mu je bila vsakršna frakarija ♪
330.      frákarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na frakarje: za socialne stvari frakarska gospoda nima smisla ♪
331.      frákarstvo  -a s (ȃ) slabš., nekdaj lastnost, značilnost frakarjev: naduto frakarstvo ♪
332.      frčkaríja  -e ž (ȋ) ekspr. kar je malo pomembno, nepomembno; drobnarija: to so same frčkarije, česa večjega se loti / zapravlja denar za razne frčkarije ♪
333.      glavníkar  -ja m (ȋ) izdelovalec glavnikov ♪
334.      glavníkarstvo  -a s (ȋ) obrt za izdelovanje glavnikov ♪
335.      gókárt  in gó-cárt -a [-kart] m (ọ̑-ȃ) šport. 1. majhen dirkalni avtomobil s šasijo iz jeklenih cevi, navadno brez karoserije in menjalnika: tekmovanje z gokarti 2. športna panoga, ki goji dirkanje s temi avtomobili; karting: navdušenje za gokart; neskl. pril.: gokart dirke ♪
336.      gríkar  -ja m (ȋ) zool. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; kalin ♪
337.      harmónikar  -ja m (ọ́) kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko ♪
338.      harmónikarica  -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko ♪
339.      harmónikarski  -a -o (ọ́) pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor ♪
340.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline ♪
341.      hipotekáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hipoteko: hipotekarni kredit / hipotekarni upnik upnik, v čigar korist je terjatev zastavljena, vknjižena / hipotekarna banka ♪
342.      hujskaríja  -e ž (ȋ) slabš. hujskaško govorjenje ali ravnanje: protidržavna hujskarija ♪
343.      igráčkar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) igra: ta otrok je velik igračkar / igračkar z besedami 2. redko igračar ♪
344.      igračkaríja  -e ž (ȋ) ekspr. neresno, nekoristno, vsebinsko prazno ravnanje ali govorjenje: takih igračkarij resen človek ne bi počel / ljubezenske igračkarije // kar ima neresne, nekoristne funkcije: ti strojčki so za zdaj same igračkarije ● ekspr. to (narediti) je zanj prava igračkarija mu je zelo lahko (narediti) ♪
345.      inkarnácija  -e ž (á) 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta // redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija ♪
346.      inkarnát  -a m (ȃ) um. obarvanost polti, kože: inkarnat ženskih aktov ♪
347.      inkarnátka  -e ž (ȃ) bot. detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti; rdeča detelja: posejati inkarnatko ♪
348.      inkarnírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utelesiti, utelešati: v glavni osebi je avtor inkarniral junaštvo inkarnírati se redko uresničiti se, uveljaviti se: nov način zdravljenja se je inkarniral v dejavnosti posameznih zdravnikov inkarníran -a -o: inkarnirani domisleki; v njem je inkarnirana nova ideja; ekspr. ta ženska je inkarnirana zloba ♪
349.      iškarijót  -a m (ọ̑) slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot! ♪
350.      iškarijótski  -a -o prid. (ọ̑) slabš. izdajalski, ovaduški: iškarijotsko dejanje / odhajal je z iškarijotskimi koraki ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426