Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kar (26-50)



  1.      karamból  -a m (ọ̑) nav. ekspr. udarec vozečega vozila, navadno ob drugo vozeče vozilo; trčenje, trk: poškodovati se pri karambolu; karambol osebnega avtomobila in tovornjaka / s tem avtomobilom je imel že večkrat karambol / povzročiti karambol / razmere na cesti ob karambolu // pog. spor, prepir: prišlo je do karambola med delavci in vodstvom
  2.      karambolírati  -am dov. in nedov. () ekspr. udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo; zaleteti se, trčiti: na poti sta ubežnika karambolirala in se vrnila z avtobusom / lani je vsak tretji avtobus karamboliral // preh. poškodovati z udarcem, trčenjem: karambolirati avto karambolíran -a -o: karambolirani avtomobili
  3.      karamél  -a m (ẹ̑) gastr. rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; praženi sladkor, žgani sladkor: raztopiti karamel; obarvati, prevleči s karamelom
  4.      karaméla  -e ž (ẹ̑) mehek bonbon iz žganega sladkorja in dodatkov: kupiti karamele; odviti karamelo; lešnikove karamele / prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj
  5.      karamélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na karamel: karamelna glazura / karamelni bonboni / ekspr. karamelna barva sten
  6.      karamelizírati  -am nedov. in dov. () spreminjati v karamel: karamelizirati sladkor / snov (se) karamelizira karamelizíran -a -o: karamelizirani sladkor
  7.      káranje  -a s (ā) glagolnik od karati: naveličati se karanja
  8.      karantánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Karantance ali Karantanijo: karantanski knez / karantanski Slovenci
  9.      karanténa  -e ž (ẹ̑) osamitev zaradi suma okuženosti: prestati karanteno; zahtevati pri določenih boleznih karanteno; večdnevna karantena; predpisi o karanteni / biti v karanteni; pren., publ. idejna karantena ♦ agr. karantena ukrep za preprečitev prenašanja bolezni ali plevela z okuženim semenom; navt. ladja je v karanteni ostati mora na sidrišču ali ob pomolu, ne da bi se blago in ljudje izkrcali // prostor, stavba za tako osamitev: priti v karanteno; zidovje karantene
  10.      karantenírati  -am dov. in nedov. () žarg. dati v karanteno: karantenirati živali
  11.      karanténski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na karanteno: karantenski predpisi; karantenski ukrep / karantenski čas predpisano trajanje karantene za določeno bolezen, ki ustreza navadno njeni najdaljši inkubacijski dobi; karantenska bolezen bolezen, za katero je pri sumu okuženosti predpisana karantena; karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene
  12.      karárski  -a -o prid. () v zvezi kararski marmor marmor iz okolice italijanskega mesta Carrara: kip iz kararskega marmorja
  13.      káras  -a m () zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba; koreselj: karasi z izrazitimi luskami
  14.      karát  -a m () obrt. 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
  15.      karaté  in karáte -ja m (ẹ̑; ) šport, pri katerem tekmovalca napadata drug drugega z nakazanimi udarci, sunki rok in nog: judo in karate / državno prvenstvo v karateju; neskl. pril.: karate udarec
  16.      karateíst  -a m () športnik, ki goji karate: karateisti in judoisti
  17.      karáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na karat: okraski iz 18-karatnega zlata / karatna mera priprava za približno ugotavljanje karatov pri briljantih; karatna tehtnica tehtnica, ki kaže težo dragega kamna v karatih
  18.      kárati  -am nedov. (ā) knjiž. opominjati, oštevati: večkrat kara otroke; karal ga je zaradi malomarnosti; karal ga je, da govori nespodobno / če je jokal, ga je karal kárati se nar. belokranjsko prepirati se, prerekati se: nikar se ne karajte z njim karáje redko: karaje reči karajóč -a -e: sam sebe karajoč; karajoče besede; prisl.: karajoče pogledati káran -a -o: karani otroci
  19.      karavan  ipd. gl. caravan ipd.
  20.      karavána  -e ž () 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli ● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
  21.      karavánseráj  in karaván-seráj -a m (-) v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
  22.      karavánski  -a -o prid. () nanašajoč se na karavana 1: karavanske poti / karavanski promet
  23.      karavéla  -e ž (ẹ̑) navt., v 15. in 16. stoletju velika jadrnica s tremi ali štirimi jambori in latinskimi ali latinskimi in križnimi jadri: Kolumbova karavela; portugalske karavele
  24.      karávla  -e ž () manjša stavba ob državni meji za graničarje: jugoslovanska karavla / življenje v karavli / graničarska karavla
  25.      karbamíd  -a m () kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina: umetno pridobivati karbamid; uporabljati karbamid za umetna gnojila

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA