Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kan (851-875)


  1.      cíkniti 2 -em dov. (í ȋ) dati prodiren, odsekan glas: crr, je ciknil zvonec v veži ♪
  2.      cíljnost  -i ž (ȋ) knjiž. usmerjenost k cilju, namenu; smiselnost, smotrnost: iskanje nove življenjske ciljnosti; premišljati o ciljnosti in brezciljnosti ♪
  3.      cingljávček  -čka m (ȃ) ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni ♪
  4.      cirílica  -e ž (ȋ) 1. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov: knjiga je tiskana v cirilici; pisana cirilica dela učencem težave 2. pog., slabš. srbskohrvatski jezik, srbohrvaščina: klel je v cirilici ♪
  5.      církas  -a m (ȋ) tekst. vezava, ki daje tkanini poševne črte: tkati v cirkasu // tkanina, navadno volnena, v tej vezavi ♪
  6.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom ♪
  7.      cmákati  -am nedov. (ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč ♪
  8.      cmérda  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: prava cmerda si // cmerjenje: ali je zato treba take cmerde in stokanja ♪
  9.      cmôkast  -a -o prid. (ó) 1. ki se sprijema (v kepe, cmoke): cmokasta ilovica; tam zemlja ni rahla, ampak cmokasta 2. ekspr. zaradi cmokanja težko razumljiv: cmokasta govorica / odgovoril je s cmokastim glasom ♪
  10.      cmokáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
  11.      cmokàv  -áva -o prid. (ȁ á) tak, pri katerem se sliši cmokanje: cmokav glas / cmokavi koraki po blatu ♪
  12.      cmokotáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami cmokotáje: luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi ♪
  13.      còk  medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni ♪
  14.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju ♪
  15.      còp  medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: hodil je s težkimi nogami: cop, cop; cop cop cop, teka otrok po sobi ♪
  16.      copotánje  -a s (ȃ) glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit ♪
  17.      cross-country  -ja [króskántri] m (ọ̑-ȃ) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros: gojiti cross-country; tekmovanje v cross-countryju ♪
  18.      cukrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami // ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede cukréno prisl.: cukreno govoriti ♪
  19.      cvétast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: kos cvetaste tkanine ♪
  20.      cvílh  tudi cvílih -a m (ȋ) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine; obleka iz cvilha ♪
  21.      cvíren  -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren ♪
  22.      cvírnat  -a -o prid. (ȋ) pog. ki je iz sukanca; sukančast: cvirnate rokavice / cvirnate hlače ♪
  23.      cvrčáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka ♪
  24.      cvrčíkati  -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: Okrog odprtih oken so pa švigale in cvrčikale lastovice (J. Jalen) ♪
  25.      cvŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA