Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kan (626-650)
- zamákanje -a s (ȃ) glagolnik od zamakati: zavarovati streho pred zamakanjem ♪
- zamíkanje -a s (ȋ) glagolnik od zamikati1: zamikanje ploščic / zamikanje v nerealni svet ♪
- zaníkanje -a s (ȋ) 1. glagolnik od zanikati: zanikanje izjav; odločno zanikanje kake trditve / zanikanje narodnostnih pravic / zanikanje boga / zanikanje očetovstva / zanikanje življenjskih vrednot / zanikanje povedka 2. publ., v povedni rabi kar kaj zanika, odklanja: to gibanje pomeni zanikanje vsega starega ♪
- zaplánkanost -i ž (ȃ) pog., slabš. nerazgledanost, omejenost: očitati komu zaplankanost; duhovna, provincialna zaplankanost ♪
- zarúkan -a -o prid. (ȗ) nižje pog. zabit, neumen: ker je zarukan, je lažem verjel / kot psovka tepec zarukani ♪
- zarúkanec -nca m (ȗ) nižje pog. zabit, neumen človek: imeli so ga za zarukanca ♪
- zarúkanost -i ž (ȗ) nižje pog. zabitost, neumnost: njegova zarukanost presega vse meje ♪
- zasúkanje tudi zasukánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od zasukati: zasukanje vrvi ♪
- zatékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od zatekati: zatekanje nog / zatekanje k prijateljem po pomoč ♪
- zatíkanje -a s (ȋ) glagolnik od zatikati: zatikanje vej v okna / zatikanje žage v deblu / vse je teklo brez zatikanja zapletov, ovir ♪
- zatréskanost -i ž (ẹ̄) ekspr. zaljubljenost: mladostna, prva zatreskanost ♪
- zdesétkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od zdesetkati: zdesetkanje prebivalstva ♪
- zlátkan -a -o prid. (ȃ) ljubk. zelo dober, dobrosrčen: zlatkan je, rad pomaga // prikupen, prijeten: bila je res zlatkana punčka / v nagovoru ti moj zlatkani sonček, zdaj pa lepo zaspi ♪
- zlíkanost tudi izlíkanost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zlikanega: zlikanost obleke / knjiž. družabna zlikanost / star. zlikanost parketa zloščenost ♪
- zmečkanína -e [mǝč tudi meč] ž (í) 1. nav. ekspr. kar je zmečkano: razlikati zmečkanine / po trčenju je od avtomobila ostala le zmečkanina 2. med. poškodba podkožnega tkiva zaradi udarca, stisnjenja: dobiti zmečkanine; odrgnina in zmečkanina ♪
- zvínkan -a -o prid. (ȋ) nar. ovinkast: zvinkana cesta, struga / zvinkana vožnja ♪
- zvončkánje -a s (ȃ) star. zvončkljanje: zvončkanje kraguljčkov / oglasilo se je zvončkanje ♪
- žgečkánje -a s (ȃ) glagolnik od žgečkati: prijetno žgečkanje ♪
- žlebíčkanje -a s (ȋ) agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage: žlebičkanje in sedlanje ♪
- žvekánje -a s (ȃ) glagolnik od žvekati: žvekanje utrjuje zobovje ♪
- a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem ♪
- abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede ♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine ♪
- áblativ -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje ♪
- abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost ♪
- acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726