Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kan (576-600)


  1.      ukániti  -im, tudi ukaníti in ukániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče: ukaniti nasprotnika; zasledovalca je spretno ukanil / ukaniti koga pri plačilu, za zemljo prevarati, ogoljufati; ukaniti koga za zmago // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne doseže tega, kar namerava, upa: usoda, vojna jih je ukanila; ni pil veliko, toda vino ga je vendarle ukanilo se je preveč opil; brezoseb. vse sem dobro premislil, toda ukanilo me je ukániti se, tudi ukaníti se in ukániti se knjiž. prevarati se, zmotiti se: ukanil si se, ni ga tukaj ♪
  2.      ukánjati  -am nedov. (á) namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče: ukanjati zasledovalce / trgovci so jih ukanjali varali, goljufali // ekspr. delati, povzročati, da kdo ne dosega tega, kar namerava, upa: zemlja je kmeta ukanjala leto za letom ♪
  3.      úkanje  -a s (ū) lingv. izgovarjanje glasu u namesto o: narečno ukanje; akanje in ukanje ♪
  4.      úkanje  stil. ukánje -a s (ū; ȃ) glagolnik od ukati: slišati ukanje; ukanje fantov / ukanje sove ♪
  5.      ukanljív  -a -o prid. (ȋ í) star. 1. zvit, prebrisan: ukanljiva lisica 2. varljiv: ukanljiv molk; ukanljivi upi ♪
  6.      umíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od umikati: umikanje predmetov, da niso v napoto / umikanje pred sovražnikom / človekovo umikanje v svet sanj ♪
  7.      usekanína  -a ž (í) med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom: usekanina se celi; globoka usekanina ♪
  8.      usúkanček  -čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukančki ♪
  9.      usúkanec  -nca m (ú) 1. nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukanci 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti usukanec ♪
  10.      utékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od utekati: utekanje vode skozi razpoke / utekanje vojakov na fronti je postajalo pogostnejše / pravilno utekanje motorja ♪
  11.      vakánca  -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas vakance / vakanca škofovske, univerzitetne stolice ♪
  12.      vakánce  -kánc ž mn. (ȃ) star. počitnice: začele so se vakance; iti na vakance / velike vakance poletne (šolske) počitnice ♪
  13.      vakánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nezaseden, prazen: zasesti vakantno katedro; vakantno službeno mesto ♪
  14.      vatikanológ  -a m (ọ̑) knjiž. poznavalec vatikanske politike, miselnosti: komentarji vatikanologov ♪
  15.      vátikanski  in vatikánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Vatikan: vatikanske dvorane / vatikanski vrtovi; vatikanska knjižnica / vatikanska država ♦ rel. drugi vatikanski koncil koncil v Vatikanu od 1962 do 1965, ki je uvedel v celotno bogoslužje katoliške cerkve narodni jezik in sprejel dokumente o posodobitvi cerkve; prvi vatikanski koncil koncil v Vatikanu leta 1869 in 1870, ki je sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti; zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube ozemlja papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana ♪
  16.      vèčkanálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija ◊ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi ♪
  17.      vékanje  tudi vekánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od vekati: ne prenese vekanja; vekanje otrok / vekanje je utihnilo / zajčje vekanje ♪
  18.      velikán  -a m (ȃ) 1. v pravljicah nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: stooki velikan; velikani in palčki 2. ekspr. nenavadno velik in močen človek: zrasel je v pravega velikana // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: duhovni, znanstveni velikan; športni velikani; velikani slovenske kulture 3. ekspr., s prilastkom zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: gradnja novih hotelskih velikanov / vodstvo tekstilnega velikana velike tekstilne tovarne, trgovine // kar je veliko sploh: s snegom pokriti gorski velikani / pristanek zračnega velikana ♪
  19.      velikánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od velikan: dekle je velikanka med vrstnicami / prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka 2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka ♪
  20.      velikánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. zelo velik: velikanski kup; velikanska ladja; kitovo telo je velikansko / velikanska razdalja / velikanski vihar; velikanska premoč / velikanska gneča / velikanski pomen odkritja; velikanski uspeh ♦ zool. velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas velikánsko prisl.: imeti velikansko težav ♪
  21.      velikánskost  -i ž (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost velikanskega: velikanskost poslopja / velikanskost prostora ♪
  22.      velikánstvo  -a s (ȃ) ekspr. 1. dejstvo, da je kdo velikan: gargantovska komika velikanstva 2. dejstvo, da je kaj velikansko: velikanstvo kraških jam / velikanstvo idej ♪
  23.      víkanje 1 -a s (ȋ) glagolnik od vikati vikam: med njimi je v navadi vikanje; vikanje in tikanje ♦ lingv. polovično ali pogovorno vikanje pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini ♪
  24.      víkanje 2 -a s (ȋ) 1. ekspr. vzklikanje: vikanje množice 2. star. kričanje, vpitje: iz hiše se je slišalo vikanje in zmerjanje 3. oglašanje z visokim glasom: vikanje kragulja / vikanje sove skovikanje ♪
  25.      vkorákanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkorakati: zmagovalce so ob vkorakanju na stadion navdušeno pozdravili ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA