Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kan (351-375)
- nèukanljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizpodbiten, nedvomen: neukanljiv dokaz ♪
- nèzalíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zalikan: nezalikani ovratnik je podaljšan v pentljo; krilo z nezalikanimi gubami ♪
- nèzlíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zlikan: oprano, a še nezlikano perilo ♪
- nôvokántovec -vca m (ō-ȃ) filoz. pristaš novokantovstva: polemika med novokantovci in marksisti ♪
- nôvokántovstvo -a s (ō-ȃ) filoz. filozofska smer v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja in razvija Kantovo filozofijo: vpliv novokantovstva na pedagogiko ♪
- obiskánec -nca m (á) kdor je obiskan: posloviti se od obiskanca ♪
- objókanec -nca m (ọ́) ekspr. objokan človek: objokanec se je ob teh besedah nasmehnil ♪
- objókanka -e ž (ọ́) ekspr. objokana ženska: objokanka se je vsem smilila ♪
- obróčkanje -a s (ọ̑) glagolnik od obročkati: obročkanje ptic / obročkanje drevja ♪
- odlákan -a -o prid. (ȃ) knjiž. porasel z dlako: odlakan pes; mladiči še niso odlakani / odlakana stran kožuha ♪
- odmíkanje -a s (ȋ) glagolnik od odmikati: odmikanje zapaha; odmikanje in primikanje / odmikanje od prejšnje smeri ♪
- odrékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od odrekati: odrekanje pravic / tega ni dosegel brez odrekanja / odrekanje hrani ♪
- odsékanje -a s (ẹ́) knjiž. glagolnik od odsekati: kaznovati z odsekanjem desnice ♪
- odsékanost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje odsekanega: odsekanost vej / odsekanost povelj / odsekanost v gibih ♪
- odtékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od odtekati: odtekanje vode s pobočij / pospešiti odtekanje zraka / odtekanje delovne sile ♪
- okániti -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti ♪
- olíkanec -nca m (ȋ) 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci ♪
- olíkanost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost olikanega: olikanost mladih ljudi; olikanost in robatost / olikanost sloga / knjiž., redko s tem je zadoščeno olikanosti oliki ♪
- omíkanec -nca m (ȋ) knjiž. 1. redko kulturen človek: divjaki in omikanci 2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi ♪
- omíkanost -i ž (ȋ) knjiž. 1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / redko omikanost stila izdelanost, izoblikovanost 2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo ♪
- oníkanje -a s (ȋ) glagolnik od onikati: onikanje ni več v navadi ♪
- oporékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od oporekati: njegovo oporekanje ni nič pomagalo / oporekanje trditvi ♪
- opotékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje ♪
- opráskanec -nca m (á) ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec ♪
- opraskanína -e ž (í) med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451