Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kan (304-328)

304.      merkantílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. trgovinski, trgovski: prostori za merkantilne namene; uradne in merkantilne tiskovine 2. nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilna dela; merkantilna načela 3. agr. konsumen: prodajati merkantilni in semenski krompir ♪
305.      merkantilíst  -a m (ȋ) pristaš merkantilizma: fiziokrati in merkantilisti ♪
306.      merkantilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilistična politika; merkantilistična načela ♪
307.      merkantilízem  -zma m (ȋ) ekon. političnoekonomski nauk od 16. do 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem // trgovinska usmerjenost gospodarske politike: merkantilizem in industrializem ♪
308.      mežíkanje  -a [mǝž in mež] s (ȋ) glagolnik od mežikati: mežikanje zaradi močne svetlobe / mežikanje med fanti in dekleti / mežikanje starega svetilnika ♪
309.      mijávkanje  -a s (ȃ) glagolnik od mijavkati: ni mogla prenašati mijavkanja ♪
310.      míkanje  -a s (ȋ) glagolnik od mikati¹: mikanje volne; priprava za mikanje ♪
311.      míkanka  -e ž (ȋ) tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke ♪
312.      mlaskánje  in mláskanje -a s (ȃ; á) glagolnik od mlaskati: glasno mlaskanje / kočijaževo mlaskanje konju ♪
313.      mohikánec  -nca m (ȃ) ekspr., v zvezi zadnji, poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine: zadnji mohikanec rodu / zadnji mohikanec ljudskega komedijantstva ♪
314.      mókanje  -a s (ọ̄) glagolnik od mokati: moka za mokanje ♪
315.      múckanje  -a s (ȗ) glagolnik od muckati se: preprečevati muckanje volnene jopice / zadosti je muckanja ♪
316.      múkanje  -a s (ū) glagolnik od mukati: mukanje lačne živine ♪
317.      multiplikánd  -a m (ā) mat. število, ki se množi; množenec: multiplikand in multiplikator ♪
318.      muzikánt  in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant ♪
319.      muzikántar  -ja m (ā) pog., ekspr. muzikant, godec: igrali in peli so domači muzikantarji; najeti muzikantarje ♪
320.      nabrékanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od nabrekati: pospešiti nabrekanje semena; narediti kaj odporno proti nabrekanju / nabrekanje bezgavk, žlez ♪
321.      načíčkanec  -nca m (ȋ) slabš. olepšan, nalepotičen človek: domišljav načičkanec ♪
322.      načíčkanost  -i ž (ȋ) slabš. lastnost, značilnost načičkanega: baročna načičkanost palače; gladka obleka brez vsake načičkanosti / pretirana načičkanost deklet mu ni ugajala ♪
323.      nakána  -e ž (ȃ) knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: opustiti, priznati svojo nakano; podtikajo mu hudobne nakane; sovražne nakane proti državi; zahrbtne nakane / delati nakane / nakana, da bi zbežal iz taborišča, se ni posrečila / star. ob vinu je pozabil na vse dobre nakane namene ♪
324.      nakániti  -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) 1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil // nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda 2. zastar. zagosti: bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave ♪
325.      namákanje  -a s (ȃ) glagolnik od namakati: namakanje perila / rad ima namakanje v morski vodi / namakanje polj, travnikov; umetno namakanje in osuševanje ♪
326.      narékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od narekati¹: poslušati narekanje; narekanje pri mrličih / v narekanju se je spominjala njegove dobrote in ljubezni v nareku ♪
327.      nasékanec  -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje cokel ♪
328.      natákanje  -a s (ȃ) glagolnik od natakati: natakanje vina, vode ♪

   179 204 229 254 279 304 329 354 379 404