Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kan (301-325) 
- markántnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost markantnega: zaradi šaljivosti in markantnosti je bil zelo poznan / kritika hvali markantnost proze ♪
- mečkánje -a [mǝč tudi meč] s (ȃ) glagolnik od mečkati: prepovedati otrokom mečkanje papirja / bat za mečkanje krme / poženi, dovolj je mečkanja / s tem je blago zavarovano proti mečkanju ♪
- mendikántski -a -o prid. (ā) rel., v zvezi mendikantski red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju; beraški red: frančiškanski, dominikanski in drugi mendikantski redovi ♪
- merkantílen -lna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. trgovinski, trgovski: prostori za merkantilne namene; uradne in merkantilne tiskovine 2. nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilna dela; merkantilna načela 3. agr. konsumen: prodajati merkantilni in semenski krompir ♪
- merkantilíst -a m (ȋ) pristaš merkantilizma: fiziokrati in merkantilisti ♪
- merkantilístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilistična politika; merkantilistična načela ♪
- merkantilízem -zma m (ȋ) ekon. političnoekonomski nauk od 16. do 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem // trgovinska usmerjenost gospodarske politike: merkantilizem in industrializem ♪
- mežíkanje -a [mǝž in mež] s (ȋ) glagolnik od mežikati: mežikanje zaradi močne svetlobe / mežikanje med fanti in dekleti / mežikanje starega svetilnika ♪
- mijávkanje -a s (ȃ) glagolnik od mijavkati: ni mogla prenašati mijavkanja ♪
- míkanje -a s (ȋ) glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje ♪
- míkanka -e ž (ȋ) tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke ♪
- mlaskánje in mláskanje -a s (ȃ; á) glagolnik od mlaskati: glasno mlaskanje / kočijaževo mlaskanje konju ♪
- mohikánec -nca m (ȃ) ekspr., v zvezi zadnji, poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine: zadnji mohikanec rodu / zadnji mohikanec ljudskega komedijantstva ♪
- mókanje -a s (ọ̄) glagolnik od mokati: moka za mokanje ♪
- múckanje -a s (ȗ) glagolnik od muckati se: preprečevati muckanje volnene jopice / zadosti je muckanja ♪
- múkanje -a s (ū) glagolnik od mukati: mukanje lačne živine ♪
- multiplikánd -a m (ā) mat. število, ki se množi; množenec: multiplikand in multiplikator ♪
- muzikánt in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á) kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant ♪
- muzikántar -ja m (ā) pog., ekspr. muzikant, godec: igrali in peli so domači muzikantarji; najeti muzikantarje ♪
- nabrékanje -a s (ẹ̄) glagolnik od nabrekati: pospešiti nabrekanje semena; narediti kaj odporno proti nabrekanju / nabrekanje bezgavk, žlez ♪
- načíčkanec -nca m (ȋ) slabš. olepšan, nalepotičen človek: domišljav načičkanec ♪
- načíčkanost -i ž (ȋ) slabš. lastnost, značilnost načičkanega: baročna načičkanost palače; gladka obleka brez vsake načičkanosti / pretirana načičkanost deklet mu ni ugajala ♪
- nakána -e ž (ȃ) knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: opustiti, priznati svojo nakano; podtikajo mu hudobne nakane; sovražne nakane proti državi; zahrbtne nakane / delati nakane / nakana, da bi zbežal iz taborišča, se ni posrečila / star. ob vinu je pozabil na vse dobre nakane namene ♪
- nakániti -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) 1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil // nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda 2. zastar. zagosti: bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave ♪
- namákanje -a s (ȃ) glagolnik od namakati: namakanje perila / rad ima namakanje v morski vodi / namakanje polj, travnikov; umetno namakanje in osuševanje ♪
176 201 226 251 276 301 326 351 376 401 
