Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kan (26-50)
- kanárski -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok ♪
- kánast -a -o prid. (ȃ) agr. ki ima kan, glivično bolezen: kanasto vino ♪
- kanásta -e ž (ȃ) igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto ♪
- kanát -a m (ȃ) zlasti pri Mongolih, nekdaj področje, na katerem ima oblast kan ♪
- kánava -e ž (ȃ) tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi // bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave ♪
- kancelár -ja m (á) zastar. kancler ♪
- kancelaríja -e ž (ȋ) star. dvorna pisarna: priti v kancelarijo ♪
- káncelj -na tudi -clja [cǝl] m (á) nar. prižnica: pridigati s kanceljna ♪
- káncer -ja m (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom ♪
- kancerogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča raka, rakotvoren: kancerogene snovi / kancerogeno delovanje ♪
- kancerológ -a m (ọ̑) med. strokovnjak za kancerologijo: bil je znan kancerolog ♪
- kancerologíja -e ž (ȋ) med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo ♪
- kancerózen -zna -o prid. (ọ̑) med. rakav: kancerozne celice / kancerozno obolenje ♪
- káncler -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
- kánclerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kanclerje: kanclerski položaj / kanclerska služba / kanclerska čast ♪
- kánclerstvo -a s (á) v nekaterih državah naslov, dejavnost kanclerjev: potegovati se za kanclerstvo / zadnja leta njegovega kanclerstva // urad kanclerja: straža pred vrati kanclerstva / sekretar kanclerstva ♪
- kanclíja -e ž (ȋ) nižje pog., nav. slabš. pisarna, urad: cel dan čepi v kancliji ♪
- kanclíjski -a -o prid. (ȋ) pog., nav. slabš. pisarniški, uradniški: kanclijski odnos do človeka; kanclijska miselnost / kanclijski papir ∙ pog. dolga leta je presedel za kanclijsko mizo delal kot uradnik ♪
- kanclíjščina -e ž (ȋ) pog., slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: boj proti kanclijščini ♪
- kanclíst -a m (ȋ) pog., nav. slabš. uradnik, uslužbenec: brezdušen, birokratski kanclist ♪
- kancóna -e ž (ọ̑) v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon ◊ lit. romanska lirska pesem v kiticah; muz. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja ♪
- kanconiêr -a tudi -ja m (ȇ) lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere ♪
- kánček -čka m (ā) manjšalnica od kanec: kanček vina / kanček voska / v tej razlagi je kanček resnice / za kanček daljša obleka ♪
- kándahar -ja m (ȃ) šport. smuška vez, ki omogoča gibljivost pete v navpični smeri: smuči s kandaharjem; neskl. pril.: kandahar vez ♪
- kandéla -e ž (ẹ̑) fiz. enota za merjenje svetilnosti, sveča ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226