Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kan (204-228)
- dekanát -a m (ȃ) 1. urad predstojništva fakultete: oddati prijavnico na dekanatu / dekanat medicinske fakultete predstojništvo 2. zastar. dekanija: nadškofijo so razdelili na dekanate ♪
- dekanátski -a -o (ȃ) pridevnik od dekanat: dekanatska pisarna ♪
- dekánica -e ž (ȃ) predstojnica fakultete: fakulteto zastopa dekanica ♪
- dekaníja -e ž (ȋ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več župnij: konferenca vseh župnikov iz dekanije ♪
- dekaníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca ♪
- dekánka -e ž (ȃ) agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka ♪
- dekanovánje -a s (ȃ) opravljanje dekanskih poslov: dolgoletno dekanovanje ♪
- dekánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dekane: opravljati dekanske posle / po več letih župnikovanja je dosegel dekansko čast ♪
- dekánstvo -a s (ȃ) naslov, dejavnost dekanov: zaradi bolezni ni hotel prevzeti dekanstva ♪
- dekantíranje -a s (ȋ) glagolnik od dekantirati ♪
- dekantírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. odlivati bistro tekočino z usedline ♪
- devetkánje -a s (ȃ) glagolnik od devetkati: bil je naveličan njenega devetkanja / njegova povest je prazno devetkanje ♪
- dírkanje -a s (ȋ) glagolnik od dirkati: pripraviti konja na dirkanje; cestno dirkanje / utrujen od dirkanja iz kraja v kraj ♪
- diskánt -a m (ā) muz., zlasti v srednjeveških zborih najvišji pevski glas: peti diskant / govoriti z diskantom ♪
- diskantíst -a m (ȋ) zlasti v srednjeveških zborih kdor poje diskant: nastop diskantistov in altistov ♪
- dléskanje in dlêskanje tudi dleskánje -a s (ẹ̄; ē; ȃ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti ♪
- dobičkanôsen -sna -o prid., dobičkanôsnejši (ó ō) ki prinaša dobiček, korist: dobičkanosno podjetje ♪
- dobičkanôsnost -i ž (ó) lastnost, značilnost dobičkanosnega: dobičkanosnost trgovine ♪
- dobríkanje -a s (ȋ) glagolnik od dobrikati se: pridobil si ga je z dobrikanjem / dobrikanje psa ♪
- dominikánec -nca m (ȃ) član reda sv. Dominika: pridigarski redovi minoritov in dominikancev ♪
- dominikánka -e ž (ȃ) redovnica reda sv. Dominika: samostan dominikank ♪
- dominikánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dominikance: dominikanski red, samostan ♪
- dotékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od dotekati ♪
- dotíkanje -a s (ȋ) glagolnik od dotikati se: vrv je bila spolzka in gladka od dotikanja neštetih rok ♪
- dovtípkanje -a s (ȋ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: sovražil je dovtipkanje; cinično dovtipkanje ♪
79 104 129 154 179 204 229 254 279 304