Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kan (1.779-1.803)


  1.      madrigálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na madrigal: madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi ♪
  2.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti ♪
  3.      máko  -a m, tudi neskl. (ȃ) tekst. dolgovlaknati egiptovski bombaž: presti mako // pog. tkanina, pletenina iz tega bombaža: mako se dobro pere; neskl. pril.: mako bombaž; mako preja, tkanina ♪
  4.      makramé  -ja m (ẹ̑) obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame // izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije ◊ tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; neskl. pril.: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki ♪
  5.      makulatúra  -e ž (ȗ) 1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina: odpeljati makulaturo; makulatura za zavijanje; staro zalogo knjig so prodali kot makulaturo / žarg. brošura bo šla v makulaturo 2. knjiž. malo vredna literatura: bere le makulaturo ♪
  6.      málati  -am nedov. (ȃ) žarg. slikati: lepo je znal malati // nižje pog. pleskati, slikati: danes malamo stanovanje málan -a -o: soba je bila lani malana / star. malana kamrica poslikana ♪
  7.      málček  -čka m (ȃ) knjiž. predšolski otrok, zlasti deček: malček občuduje novi avto; slikanice za naše malčke; šolarji in malčki // ekspr. (majhen) sin: pri sosedovih so dobili še enega malčka; svojega malčka je izročila sosedi v varstvo ◊ ped. otrok od prvega do tretjega leta starosti ♪
  8.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo ♪
  9.      mámutski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. nenavadno velik, velikanski: mamutski tanker / mamutsko podjetje / publ. mamutska skakalnica v Planici velika (smučarska) skakalnica ♦ strojn. mamutska črpalka črpalka za črpanje vode iz tal z vpihavanjem zraka ♪
  10.      managerski  in menedžerski -a -o [ménedžer-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na managerje ali managerstvo: opravljati managerske posle; prevzeti managerske naloge / managerska uprava / kandidati za managerske položaje v podjetjih / managerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del ♪
  11.      mandát  -a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig ♪
  12.      manéver  -vra m (ẹ́) 1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom 2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever 3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever 4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge ◊ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca ♪
  13.      manévrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na manever: manevrsko bojevanje / velike manevrske sposobnosti majhnih enot / manevrske lastnosti ladje, vozila / manevrski stil te politike ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum o čem povečati možnosti ◊ voj. manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; manevrska municija municija, ki se uporablja na vojaških vajah; manevrsko zemljišče zemljišče, ki omogoča uporabo vseh rodov vojske; žel. manevrska lokomotiva lokomotiva, ki na postajah vlaku odvzema ali dodaja vagone ♪
  14.      maníra  -e ž (ȋ) 1. nav. mn., raba peša način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami // nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja ∙ ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan 2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda // uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro ♪
  15.      manirízem  -zma m (ȋ) 1. um. manierizem: značilnosti manirizma; manirizem in renesansa / obravnavana slika je tipičen primer manirizma 2. knjiž. navada, manira: če se določen način slikanja le preveč ponavlja, se kaj rad razvije v manirizem ♪
  16.      mánjši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad spodnjo mejo: manjše države; manjša morska riba / nastala je manjša škoda / usode manjših narodov / nekaj manjših popravkov; napraviti manjši poizkus; vnel se je manjši prepir / ima še manjše otroke / na tej cesti je nekaj manjših klancev ● ekspr. stroj je razdrl do najmanjših delcev popolnoma, čisto; ekspr., z nikalnico niti najmanjšega dvoma ni, da je tako prav gotovo, res je tako; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih; ekspr. svet je vedno manjši z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; ekspr. najmanjša sled ni smela ostati za njim nobena; bil je za glavo manjši od brata za višino glave manj visok ◊ mat. najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; rel. manjši bratje frančiškani; sam.: prireditev za naše najmanjše; prim. majhen ♪
  17.      mànjvrédnost  -i ž (ȁ-ẹ́) stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa ♪
  18.      mànjvrédnosten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ́) nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ♪
  19.      már  -a m (ȃ) 1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ∙ ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje 2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom ♪
  20.      maréngo  -a m (ẹ̑) tekst. tkanina iz mešanice črne in zelo majhnega dela bele volne: plašč, suknjič iz marenga; neskl. pril.: marengo plašč ♪
  21.      marketéndar  -ja m (ẹ̄) nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža ♪
  22.      marketéndarica  -e ž (ẹ̄) nekdaj ženska, ki vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža ♪
  23.      markizét  -a m (ẹ̑) tekst. tanka prozorna tkanina v sukljani vezavi za zavese in ženske bluze: bluza iz markizeta ♪
  24.      marokén  -a m (ẹ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena ◊ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; neskl. pril.: v maroken usnje vezana knjiga ♪
  25.      màrš  medm. (ȁ) 1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš 2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven ♪

   1.654 1.679 1.704 1.729 1.754 1.779 1.804 1.829 1.854 1.879  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA